Zadnji zapisi na blogu

Zanimive, nespoštljive, »strokovne« izjave medicinskega osebja

V Sloveniji imamo visoko usposobljene, izobražene in predane zdravnike in zdravstveno osebje, s srcem na mestu, ki svoje poslanstvo opravljajo strokovno in zavzeto. Žal pa je dejstvo tudi, da obstajajo taki, ki nam niso v ponos – zaradi odnosa ali strokovnosti. Pogosto so taki tudi bolj prodorni v javnosti. Med starši, ki si želimo svobode ...
Datum: 5. decembra 2018 | Kategorija: Aktualna problematika, Cepljenje

Poročanje o ošpicah načenja zdravje demokracije

V celoti objavljam prispevek dipl. novinarke in mag. antropologije Barbare B. Stegeman, ki se sprašuje, zakaj je poročanje o ošpicah v Sloveniji neobjektivno in necelovito, prikaže pa tudi tista vprašanja, ki jih večina novinarjev običajno zamolči, čeprav je novinar dolžan podati celovite informacije, ki jim žal pri poročanju o ošpicah nismo priča....
Datum: 30. avgusta 2018 | Kategorija: Aktualna problematika, Cepljenje

(Ne)korektno beleženje stranskih pojavov po cepljenju v Sloveniji?

Zadnje čase stroka vneto trdi, da se stranski učinki vestno beležijo v Register stranskih pojavov po cepljenju. S primeri, bi rada dokazala, da to v Sloveniji nikakor ne drži....
Datum: 8. julija 2018 | Kategorija: Aktualna problematika, Cepljenje, Novice

Dolgotrajna oskrba v Sloveniji

Včeraj, 14. 5 2018 sem se kot kandidatka za poslanko 8. VE (Ptuj) s stranko Za zdravo družbo udeležila razgovora o Dolgotrajni oskrbi, ki jo je na Ptuju organiziral Ženski lobi Slovenije s svojo nedavno ustanovljeno Koalicijo za dolgotrajno oskrbo, da bi pomagal pospešiti sprejem zakona, s katerim bi omogočili tako oskrbo vsem, ki jo ...
Datum: 15. maja 2018 | Kategorija: Aktualna problematika

Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (28. zgodba – ekcem, alergije, asperger

V zadnjih dneh, ko smo imeli teden cepljenja (hmm…, imamo dan zdravja, dan otroka, dan žena,… in kar teden cepljenja!) in osveščanja o njem, so nas malodane na vsakem koraku zadela obvestila o tem, kako varno je cepljenje. Na to lahko samo dodam, da dokler se bo stranske učinke sistemsko zanikalo ter se o njih ...
Datum: 29. aprila 2018 | Kategorija: Cepljenje

Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (27. zgodba – Gibalne težave)

Še ena v nizu zgod, ki kažejo sistemsko zanikanje stranskih učinkov po cepljenju. Otrok takoj po prejemu 1. cepiva pri treh mesecih, ne zmore več držati glavice pokonci, pediatrinji pa se to kljub opozarjanju staršev, ne zdi nič posebnega ter ga cepi dalje, otrok pa ima po vsakem prejetem cepivu hujše težave. Če bi naj ...
Datum: 14. aprila 2018 | Kategorija: Cepljenje

Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (26. zgodba- Regresija govora in hoje, jok, koprivnica, inkontinenca,…)

Objavljam zgodbo izjemne mame 4. otrok, ki se je srečala z raznolikimi posledicami po cepljenju svojih otrok in jim nato z močjo narave pomagala sama. ...
Datum: 2. aprila 2018 | Kategorija: Cepljenje

Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (25. zgodba-Obvezno cepljenje v vojski; trombofilija, dermatitis, viroze,..)

Mitja mi je poslal svojo zgodbo, ki sicer ni povezana z izkušnjo cepljenja otroka, temveč obveznim cepljenjem v vojski. Ne samo, da po cepljenju utrpijo škodo mnogi otroci, pričevanje kaže, da se žal tudi odraslim ne godi nič bolje....
Datum: 18. marca 2018 | Kategorija: Cepljenje

Mama s cepivi poškodovanega otroka sporoča vnetim cepilcem, da se spravijo raje na zdravnike, državo in proizvajalce cepiv!

S cepivi poškodovanih otrok ni malo. Samo zato, ker se večine sploh ne zabeleži, ne pomeni, da ne obstajajo. Poleg tega, da se njihovi starši borijo z zdravstvenimi težavami svojega otroka, so po tem, ko spregovorijo o tem, kaj se je zgodilo po cepljenju, pogosto deležni še napadov, češ da so neodgovorni, ker s svojimi ...
Datum: 17. marca 2018 | Kategorija: Cepljenje

Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (24. zgodba-Trombocitopenija)

Si predstavljate, da je vaš otrok star 1 leto in je ravno shodil? Si predstavljate, kolikokrat pade, se pobere, ponovno pade, se pri nerodni hoji malce zaleti v mizo in oplazi omaro mimo katere se poda s še negotovim korakom? Kaj pa, če bi lahko bil vsak izmed teh padcev zanj smrten? Smrten, ker je ...
Datum: 16. marca 2018 | Kategorija: Cepljenje



27 thoughts on “Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (24. zgodba-Trombocitopenija)

    1. Ga. Jasmina Medic,

      Ali so vam zdravniki trombocitopenijo priznali kot stranki pojav po cepljenju in vpisali v Register stranskih pojavov po cepljenju na NIJZ?

      Hvala za odgovor.

  1. Trombocitopenija je priznan stranski učinek cepiva OMR, pogostost 1 na 20.000 do 1 na 40.000 doz.

    A trombocitopenija je tudi ena od komplikacij okužbe z divjim virusom ali bakterijo, npr. ošpic (3 na tisoč) in celo sicer relativno nenevarnih (za bolnika) rdečk (1 na 3000).

    Že zgolj za ta primer je torej razmerje koristi proti stranskimi učinki relativno dobro.

    1. G. Bojan Dolinar,

      Statistika glede pojavnosti trombocitopenije je takole kot ste jo zapisali, na prvi pogled kar nenevarna in malo možna kot stranski učinek cepljenja.

      A, sama sem človek prakse.

      Dokler bom prejemala zgodbe v katerih zdravniki (ustno) priznajo stranske pojave po cepljenju, jih pa ne prijavijo ustreznemu organu, taka olepšana statistika, ne more biti verodostojna. Ruši jo že zgodba zapisana nad vašim komentarjem.

      1. Sam pri taki problematiki bolj sumljivo gledam na prakso, vendar je res, da ne vem točno, kaj si predstavljate pod tem pojmom. Morda bi lahko to najbolje ilustrirali tako, da pokažete, kako ste v praksi prišli do ocene pogostosti, ki je očitno višja kot tista, ki sem jo navedel jaz?

        1. Bojan Dolinar, mene pa zanima, če mi lahko razložite, kako to, da na strani NİJZ-a zelo jasno piše, da cepiva proti pnevmokoknim okužbam ne vsebujejo aluminija, s parimi kliki po njihovih linkih pa prideš do drugačnih podatkov. Ali mi ne znamo *pravilno* brati ali ta aluminij čudežno izgine iz cepiva s prečkanjem slovenske meje?

          1. Po zakonu je dolžnost zdravnika, da na spletni strani NIJZ išče napake in če jo najde, na to opozori NIJZ? Ne verjamem. Najbrž ste nekaj zamešali.

          2. Dolžnost zdravnika je,da na NIJZ prijavi stranske pojave po cepljenju. Vi namigujete na to, da je prišlo do neke pomote, ker to tam ni navedeno. Sama bi sicer prej rekla, da pediater tega preprosto ni prijavil,ker se mi zdi misel, da bi lahko prihajalo do takih šlampastih napak precej neverjetna. Je pa res, da imate morda celo prav. Samo potem pa je to v naši državi resnično zaskrbljujoče. Bi naj na podlagi takih neverodostojnih podatkov torej lahko sklepali o varnosti cepiv?

          3. Še enkrat, menim, da ste nekaj zamešali. Pozorni bodite na nit komentarjev. Več kot očitno je, da sem odgovarjal Leji in da stranski učinki niso bili tema vprašanja in odgovora.

            Najbrž se vam je napaka primerila pri potrjevanju komentarjev, saj ste mislili, da odgovarjam vam.

  2. Če se statistike stranskih učinkov ne spremlja (torej ne prijavlja in beleži) ne moremo vedeti, kakšna je v resnici. Tista vaša statistika temelji na nekem določenem majhnem vzorcu ljudi, nihče pa ne ve točnega procenta, ker se žal tega ne beleži.

  3. Aaaa sedaj končno razumem! Vi dejansko mislite, da se te številke izračunajo tako, da se vzame prijavljene stranske učinke in se to številko deli z uporabljenimi dozami cepiva? No, potem vas z veseljem pomirim, da temu seveda ni tako. Epidemiologi ne gredo skozi leta študija in urjenja, da bi na koncu zgolj delili dve številki in ne bi razpoznali tako očitne pristranosti v podatkih.

    1. Prosim, če pojasnite, kako torej pridejo do te številke. Le kako drugače kot iz prakse, torej realnih neželenih učinkov, bi se sploh lahko prišlo do pravih številk!?!

  4. To je zelo dobro vprašanje, a še preden se gre v detajle, je potrebno razčistiti še en potencialni nesporazum. Seveda se na koncu uporabi izvorne podatke, torej neželene učinke, a to nikakor ne pomeni, da morajo biti (kot nekako slutim iz vaših komentarjev) povezani s cepljenjem. Morajo pa biti nekje vpisani, najpogosteje v kartonu. Zato pri teh anekdotah, tudi v zgodbah, ki jih objavljate, vedno pogrešam podatek, ali je zdravstveno stanje zapisano v karton. To je pomembnejši podatek kot prijava mogočega stranskega učinka. Težko bi verjel, da v kartonu tega dečka ni vpisana trombocitopenija in da ni vpisana cepitvena zgodovina.

  5. Vaša slutnja je dobila napačno potrditev, saj pojasnjevanja sploh še nisem začel, ampak hočem zgolj že vnaprej razčistiti potencialen nesporazum. Brez tega bi bilo naknadno pojasnjevanje brez haska, če niso pokrite že osnove. Saj s tem se najbrž morate strinjati?

    Torej diagnoza sploh ni vpisana v kartonu tega otroka? To pač težko verjamem. V članku pišete o krvni sliki, ki je najbrž kartonu vsaj priložena, če že niso v njem rezultati slike povzeti. Prav to je vhodni podatek za potencialno študijo in to so bili vhodni podatki za študije, ki so se dejansko izvedle. Dejstvo, da se izida ni prijavilo kot stranski učinek, torej ne vpliva na pogostost stranskega učinka. To je osnovno sporočilo, ki ga res ni težko razumeti.

    Isto velja tudi za ostale nezaželene zdravstvene izide, tudi tiste, za katere trdno vemo, da jih ne povzročajo cepiva, npr. avtizem. Zelo zelo dvomim, da ta diagnoza ni vpisana v otrokovem kartonu. Če imate drugačne informacije, bi jih rad slišal.

  6. “V svoji praksi sem že vsaj petdesetkrat slišal, da so pacienti oziroma njihovi svojci opazili zaskbljujoče bolezensko dogajanje, ki je sledilo cepljenju, to izrazili izbranemu zdravniku in od vseh teh sta bila samo dva vpisana v zdravstveni karton, ne pa tudi prijavljena naprej v register.”

    Slišal ali videl na lastne oči? Vsekakor bi potreboval bolj konkretne informacije na to temo, drugače je to rekla-kazala. Bi rad na besedo verjel, a pri istem gospodu sem že naletel na primer, ko je nekomu verjel na besedo, namesto da bi zadevo raje preveril. In preden vprašate sami: ja, lahko sem zelo konkreten.

    Poglejmo drugo stran:
    “V uri in pol je lahko spregovorila manj kot četrtina staršev v polni dvorani, ki so prinesli s seboj zdravniške izvide …”
    Torej? Če so prinesli izvide, so stvari zabeležene:
    http://www.zdravo-slovenija.com/new-blog/2018/4/7/izpovedi-starev-e-kamen-bi-se-razklal-

    Nadaljujem s pojasnjevanjem, kako se izračuna pogostost stranskih učinkov?

  7. Tudi prav, če ne zaupate niti staršem otrok, ki so kazali te izvide, vendar potem je pošteno reči, da številkam o pogostosti stranskih učinkov ne verjamete, ker ne razumete oz. niti nočete razumeti, kako potekajo tovrstne epidemiološke raziskave.

    Tole sem našel po petih minutah iskanja:
    https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1884189/
    https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2661332/
    https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18310189

  8. Hvala Bojan. Torej se strinjate, da sta 1 do 2 primera trombocitopenije (u bistvu zivljensko ogrozujoca bolezen), vsako leto v Sloveniji (ker cca 40.000 doz cepiva vsako leto damo. In to je le 1 od vseh uradno priznanih stranskih ucinkov. Dejstvo je da prakticno vsi otroci, ki jo dobijo, se morajo vseeno cepiti. A razumete kaksen absurd je to?

  9. Če predpostavimo, da je statistika za drug odmerek enaka, lahko sklepamo, da lahko v povprečju pričakujemo 1 do 2 primera na leto. Nobene hude znanosti ni tukaj. A seveda niso vsi primeri tako hudi kot zgoraj opisani, prav tako se v povprečju stanje normalizira precej hitreje.

    Za tega dečka drugi odmerek OMR odsvetujejo, zato vaše opazke o absurdnosti ne morem komentirati. Tudi drugi članek govori o sprejemljivi alternativi: če je titer pozitiven, se ne cepi. Meni se to zdi smiselno.

    1. Se vam kot pametnemu človeku ne zdi smiselno, da bi tak otrok imel tudi uradno črno na belem, da ni treba cepiti? Zakaj samo ustno nekako priznajo, da je od cepljenja, a bog ne daj to dati v javnost!?!

      Se vam zdi prav, da se stranski učinki ne beležijo v register? Zakaj ga torej sploh imamo? Samo zato, da se lahko potem pove, da je skoraj prazen, cepljenje pa varno?

  10. Meni se zdi smiselno, da tak otrok ni cepljen: ali je to uradno ali neuradno je drugotnega pomena. Postopek s titrom je še bolj smiseln, ker je s stališča koristi vs. slabosti najbolj primeren. Trombocitopenija je v strokovni literaturi priznan stranski učinek. Bolj javno od tega gre že težko.

    Glede drugega vprašanja nekoliko spreminjate temo. Naj spomnim, prvotna tema je bila, ali ima neprijavljanje stranskih učinkov vpliv na izračun pogostosti. Vsaj za gospo Pavlinovo lahko predvidevam, da sem jo prepričal, če že vas nisem. Ali pa sem vas vseeno, glede na to, da spreminjate temo?

    Sedaj ste načeli temo, ali je prav, da se učinki ne beležijo. Normativno gledano seveda ni prav, ker to pač zahteva podzakonski akt. A to je le en od primerov, ko so zakoni neživljenjski, sploh za stranske učinke, ki so že dobro raziskani. Namen pasivnih sistemov je v detekciji, da bi mogoče lahko šlo za stranski učinek, ki pa se potrdijo ali zavrnejo na podlagi aktivnih sistemov. Lažnih alarmov je veliko, a meni je smiselno, da je bolje imeti pač več lažnih alarmov kot pa da nam kakšen dejanski stranski učinek uide.

    1. Saj sami veste, da ste specialist obračanja besed, a žal sem kar v gneči s časom, da bi ga trošila po nepotrebnem…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja