Ali so stranski učinki po cepljenju redki in blagi? (20. zgodba-limfadenopatija in operacija vratne bezgavke)




Mamica Tina mi je pisala o hudih reakcijah hčerke na cepivo Priorix, in sicer je dobila limfodenopatijo-zelo povečane bezgavke, zaradi česar je sledila operacija. Reakcija se je zgodila takoj po prejetem cepivu, otrokova pediatrinja stranskega učinka ni prijavila in je celo želela ponovno cepiti otroka.

»Sem mamica 2,5 letnice. Pri 14. mesecih je bila hči cepljena proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Pediatrinja mi je na moje pomisleke in skrbi glede reakcij na cepljenje povedala, da je cepivo povsem varno, da pa se znajo po kakšnem tednu po cepljenju pojaviti po telesu rdeče pikice in lahko da pride do povišanja temperature. Ob mojem nadaljnjem vprašanju (predhodno sem si prebrala navodilo za cepljenje s cepivom Priorix), kaj pa meningitis, encefalitis…je bila presenečena in odvrnila, da so te reakcije tako redke, da niso omembe vredne.

Po enem tednu od cepljenja je hči dobila rdeč osip, temperaturo nad 39, začelo jo je stresati po celem telesu, da je kar odskakovala od postelj, neutolažljivo je jokala, hropla več ur, kar kaže na encefalitični jok (»Neutolažljiv – encefalitični jok je znak neznosne bolečine zaradi zaradi vnetja možganskega tkiva. Huda reakcija je zabeležena kot eden možnih stranskih učinkov po cepljenju”). Na rokah sva priletela k pediatrinji, ki je bila ob sapo in rekla, da takšne reakcije še ni videla. Ko sva jo prosila, naj najinemu otroku pomaga, je rekla, da ne more, da bo pač minilo. In sva jo morala enostavno nesti domov.

Čez nekaj dni je punčka dobila nov napad, na stolčku je nemo strmela predse in odskakovala od stola, na vratu se ji je povečala bezgavka. Ponovno sva obiskala pediatrinjo, ki spet ni vedela, kaj naj in naju je napotila domov češ, da bi morala bezgavka izginiti nekje v treh dneh.

V desetih dneh od cepljenja je bezgavka močno narasla in postala rdeča ter trda kot kamen, tako da sva se že tretjič obrnila na pediatrinjo. Ta ponovno začudena pove, da bi bilo mogoče dobro, da bezgavko pogleda specialist in nama dala napotnico za ultrazvok, seveda ne urgentno. Rok za ultrazvok sva dobila šele čez dva meseca po tem, ko je bila, kot opisujem kasneje, hči že hospitalizirana in operirana. Hči se je naslednje jutro po pregledu pri pediatrinji zbudila z vročino nad 39 in močnimi bolečinami v bezgavki. Spet sem hitela k pediatrinji, ki je končno odločila, da gre za hudo vnetje bezgavke in naju napotila na ORL urgenco.

Mamica mi je poslala tudi sliko svojega otroka pred operacijo.

Tam so naju pošiljali na ultrazvok in nazaj, dokler ni bila ob 20.30 uri zvečer hospitalizirana na infekcijski kliniki. Prejela je sredstvo proti bolečinam, saj so mi pojasnili, da tako povečana bezgavka, ki je takrat merila 8×5 cm, izjemno boli. Na infekcijski sva preživeli 8 dni, nato še par dni na ORL, kjer so ji bezgavko operirali. Potem je bila spuščena v domačo nego do popolne ozdravitve.

Ko smo par mesecev kasneje obiskali pediatrinjo, me je seznanila, da mojo hči čaka »nova pikica«, kar pomeni, da jo je potrebno cepiti. Na moje vprašanje, ali se ji ne zdi, da to ni primerno glede na hčerino reakcijo na cepljenje, je odvrnila, da to ni bila reakcija na cepljenje, temveč zgolj naključje.

Pediatrinjo sva tisti trenutek zamenjala, nova pediatrinja je ob vpogledu v zdravniški karton moje hčere potrdila, da gre za reakcijo na cepljenje.

Moja hči je imela reakcijo na cepljenje z zdravilom Priorix. V navodilu tega cepiva je limfadenopatija (povečanje obušesnih bezgavk) prikazana kot stranski učinek, ki se zgodi 1/1000 < 1/100, živčnost, neobičajen jok in nespečnost kot stranski učinek 1/1000 < 1/100, zvišana telesna temperatura <1/10. Glede na to, da naj bi bila par mesecev po prihodu iz bolnice cepljena s cepivom Infrandrix-IPV-Hib, ki limfadenopatijo uvršča v neželene učinke, ki se zgodijo pri 1 od 100 odmerkov, kar pomeni še pogosteje kot pri cepivu Priorix, in to še v času, ko smo hči sestavljali skupaj od predhodnega cepljenja, za odločitev pediatrinje nimam lepih besed.

 

Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini

II. POROČANJE O NEŽELENIH UČINKIH ZDRAVIL

5. člen

(način poročanja zdravstvenih delavcev)
Zdravniki, doktorji dentalne medicine, farmacevti in drugi zdravstveni delavci, ki pri svojem delu ugotovijo kakršnekoli neželene učinke zdravila ali sum nanje, so dolžni čimprej, najpozneje pa v petnajstih dneh od ugotovitve, o tem poročati centru za farmakovigilanco. Še posebej morajo biti pozorni in poročati:
– o resnih neželenih učinkih zdravila (neželeni učinki, ki imajo za posledico smrt, neposredno življenjsko ogroženost, zahtevajo stacionarno bolnišnično obravnavo ali podaljšanje obstoječe bolnišnične obravnave, imajo za posledico dolgotrajno ali izrazito nezmožnost ali nesposobnost ali prirojeno anomalijo ali okvaro ob rojstvu);
– kadar je uporaba zdravila povzročila ali se sumi, da je povzročila škodljivo medsebojno delovanje z drugim zdravilom;
– o nepričakovanih neželenih učinkih zdravila (neželeni učinek, katerega narava, resnost ali posledica niso v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila);
– o kakršnemkoli sumu na povečanje pogostosti pojavljanja neželenih učinkov zdravila.

Neželene učinke pa mora izvajalec cepljenja prijaviti tudi NIJZ. V primeru, ko neželeni učinki zahtevajo specialistično obravnavo, je potrebno poleg prijave posredovati tudi listinsko dokumentacijo.

Neželena reakcija na cepljenje nikoli ni bila prijavljena na NIJZ, nikoli Centru za farmakovigilanco. Pediatrinja, ki je ves čas trajanja reakcije na cepljenje spremljala mojo hči in ki je opustila svojo zakonsko dolžnost prijave neželenega učinka, ostaja nekaznovana in za posledice morebitnega ponovnega cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam nikoli ne bo odgovarjala. Zdravnica z opuščanjem svoje dolžnosti izkrivlja resnico in statistiko o reakcijah na cepljenje ter tako ustvarja sliko, da so cepiva varna. Zdravnica torej krši Hipokratovo prisego, da nikomur ne bo škodila, saj s prikrivanjem dejstev o varnosti cepiv neposredno ogroža zdravje in življenja tako mojega kot drugih otrok.

Posledično to pomeni, da moj otrok po »strokovnem« zdravniškem mnenju ni utrpel negativnih reakcij na cepljenje in se s tem istim cepivom lahko ponovno cepi, kar pa bi zanjo lahko bilo tudi usodno. Posledično to tudi pomeni, da v kolikor ne bo ponovno cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, nima pravice vstopa v javni vrtec. Tvegam torej trajno poškodbo svojega otroka s ponovnim cepljenjem v zameno za obiskovanje javnega vrtca, in vse to zaradi malomarnega ravnanja pediatrinje.

ZAKLJUČEK: Starše, ki ne želijo ponovno cepiti otrok, ki so doživeli reakcijo po cepljenju, pa je stroka noče in ne želi priznati in je zato tudi ne prijavlja za to pristojnim organom, predlog zakona sankcionira z omejitvijo vstopa v vrtec in jih sili v ponovno cepljenje, ki je lahko za otroka celo usodno. Po drugi strani pa opušča sankcioniranje (disciplinsko, odškodninsko in kazensko) zdravnikov, ki prijavo neželenih učinkov opuščajo. Stroka brez ustreznega sankcioniranja neizpolnjevanja zakonskih obveznosti nikoli ne bo priznala, da je s cepivom škodila otroku, povzročila trajne posledice, mogoče celo smrt, kar pomeni, da bodo cepiva po statistiki NIJZ še vedno varna, učinkovita in bo cepljenje brez izjem obvezno. In na strani staršev bo, da s samoplačniškimi testi dokazujejo, da je njihov otrok poškodovan prav zaradi cepiv, da bo lahko hodil v javni vrtec.«

Bomo resnično sprejeli tak nehuman zakon?

 




One thought on “Ali so stranski učinki po cepljenju redki in blagi? (20. zgodba-limfadenopatija in operacija vratne bezgavke)

  1. To je dobil moj drugi sin po cepljenju. Začela je bezgavka zatekat, pa je bla najprej samo pol cm velika. Po vsakem cepljenju se je povečala za pol centimetra, nekako naslednji dan po cepljenju je začela rast. Po zadnjem cepljenju je bila velika 2cm x 1cm. Pediatrinja je rekla, da ni nič. Ko smo nehali cepit, se je počasi tudi bula zmanjšala. Nikoli nisem vedela kaj je to. Dokler nisem začela brat stranskih učinkov, ter slike, kako limfadenopatija izgleda. Ne upam si niti pomislit, kaj bi blo, če bi nadaljevali s cepljenjem, najbrž bi pomislila da gre za tumor, ker je rastlo in rastlo. Seveda pa bi pediatrinja spet – ah, saj to ni nič. Dobro, da edino kar je imel posledic je bila ta bula, kronično vnetje ušes, okvara vidnega živca, zaostanek v razvoju govora in jecljanje. Lahko bi bilo mnogo huje, tako kot pri prvem sinu. Žal nas je moralo izučit preden smo nehali cepit. Potem pa ti pride kup pametnih in te imenujejo morilec, google neodgovorni starš in podobno. In potem pride še kup še pametnejših državnih voditeljev, ki bi pa Slovenijo kar v Auschwiz predelali – eksperimenti s cepljenjem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja