Ali so stranski učinki po cepljenju redki in blagi? (21. zgodba-vročinski krči, encefalitis, mononukleoza, epileptični napadi, aspergerjev sindrom)




Anastasia lahko danes hodi le s pomočjo bergel.

Pisala mi je 26-letna Anastasia, ki opisuje svojo težko pot po prejetem cepivu pri 2,5 letih. Pojavili so se vročinski krči, mononukleoza, encefalitis, epileptični napadi in aspergerjev sindrom. Danes je popolnoma nezaposljiva, kljub svoji inteligenci in zaradi tega invalidsko upokojena.

Neverjetno, koliko zgodb mi pošiljate s posledicami po cepljenju. Priznam, da me ob branju vsega tega kar srce boli. Zdravi otroci, ki se nenadoma po dozi cepiva popolnoma spremenijo in postanejo hudo bolni. Res nenavadno, da se stroka še kar naprej spreneveda in vse pometa pod preprogo. Nov zakon, ki se obeta, je razburil precej ljudi, še najbolj pa tiste, ki so po cepljenju utrpeli poškodbe. Seveda pa premnogi še vedno tiščijo glavo v pesek in se tolažijo, da so stranski učinki po cepljenju zelo redki. Hmm, meni ne deluje tako. Sploh, ko ljudje poročajo, da so tudi njihove stranske učinke preprosto ignorirali.

Anastasia Makivich

“Že nekaj časa zbiram pogum, da bi tudi jaz napisala svojo zgodbo. Mislila sem na začetku, da je mogoče kaj genetskega, a sedaj ko vem, da ni, lahko to pripišemo samo eni zadevi – stranskim učinkom cepljenja.

Sem mlada odrasla oseba, ki je bila kot otrok poškodovana s cepivom. To je moja zgodba.

Sijoč nasmešek pred cepljenjem.

Rodila sem se leta 1991 kot zdrava punčka, inteligentna, motorično povsem v mejah normale razen bolj mehkih sklepov in manjše deformacije gležnjev. Vsi mejniki v mejah normale, inteligenčno pa bila zelo napredna. Shodila s 15 meseci, spregovorila že pri enem letu vse črke in pri dveh letih že tvorila stavke kot starejši otroci. Popolnoma zdrava, skoraj nikoli bolna. Pri 2,5 letih sem prejela cepivo Di-Te-Per in takoj po njem sem dobila vročinske krče, hudo obliko mononukleoze in encefalitis, po katerem so se začeli hudi epileptični napadi, zaradi katerih sem bila kar nekaj časa tudi hospitalizirana in ostala celo brez kisika za nekaj minut.

Top Anastasiin pogled pri 6. letih

Iz bolnišnice sem se vrnila povsem spremenjena. Kot zanimivost naj omenim, da so v času, ko sem zbolela, izgubili kompleten moj zdravstveni karton, da se ne bi moglo dokazati, da se datumsko vse ujema s cepljenjem. Seveda je fizična poškodba ostala (encefalitis)in tako na kasnejših izvidih piše.

V glavnem, od takrat naprej imam v življenju same težave. Za “dediščino” po cepljenju sem imela epilepsijo z grand mal napadi do 14. leta (diagnoza je bila epileptična encefalopatija), stalna vnetja ušes zaradi katerih imam še vedno velikokrat šum v levem ušesu, imam motnjo avtističnega spektra – aspergerjev sindrom in ataksijo zaradi katere imam hude motorične težave, uporabljam opornice za gležnje in ne morem stati samostojno brez bergel. Ataksija se z leti tudi slabša. In prav nič od tega dokazano ni genetskega izvora, torej je možno edino, da je zaradi postcepilne poškodbe oziroma vnetja možganov (encefalitisa), ki je bilo stranski učinek.

Imam le 26 let, a ne morem samostojno živeti brez pomoči in sem popolnoma nezaposljiva zaradi invalidnosti kljub vsej inteligentnosti.

Ker mi ni vseeno za to, kar se dogaja, dovoljujem da se tudi moja zgodb deli in z veseljem pošljem tudi slike.”

 




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja