Ali so stranski učinki po cepljenju redki in blagi? (23. zgodba-ADHD, hudo vnetje sklepov, alergije)




Še ena žalostna zgodba, ki govori o neprijetni kalvariji mamice Eve, ki mnogoterih težav svojega sina dolgo sploh ni povezovala s cepljenjem. Šele po tem, ko so alergološki testi pokazali alergijo na sestavino v cepivu proti tetanusu, se je pričela izobraževati o cepivih in kot sama razmišlja je njen tretji otrok, ki je necepljen, najverjetneje ravno zaradi tega zdrav, medtem ko sta bila prva dva otroka polno cepljena in prevečkrat hospitalizirana.

Tako je zapisala:

“V duhu nedavnih dogodkov okrog novega predloga zakona sem se odločila, da tudi sama delim našo zgodbo s cepljenjem. Ni tako pretresljiva, kot mnoge, ki sem jih prebrala, a kolikor bolj berem in se izobražujem o tej temi, ugotavljam, da smo imeli več sreče kot pameti in da smo sprejeli odločitev za necepljenje zelo, zelo pozno in morda ravno še pravi čas. Ne upam si pomisliti, kaj bi bilo, če se ne bi odločila za raziskovanje v tej smeri; verjetno bi bile lahko posledice veliko bolj tragične.

Imam tri otroke. Prvi sin, danes šestošolec, se je rodil leta 2006. Bil je naporen dojenček in prvo leto je bilo izredno težavno. Takrat pravzaprav nisem nikoli pomislila, da bi bilo lahko brez cepiv kaj drugače, danes pa vem, da je velika verjetnost, da je bilo prav zaradi njih tako.

Spremembe so se začele že po prvih odmerkih cepiva pri 3 mesecih, saj so se takrat začele hude prebavne težave. Nič posebnega, ne, saj jih ima veliko dojenčkov. No, pri nas so bile tako hude, da je bil otroček hospitaliziran na gastroenterološkem oddelku zaradi izčrpanosti od neutolažljivega joka in hudega zaprtja. V tistem času je imel tudi izredno hude težave s kožo, a po mnenju zdravnice je šlo zgolj za izrazito čiščenje kože, saj alergološki testi niso pokazali nič.

Kljub temu je bil cepljen po programu. Po vsakem cepljenju je imel več dni povišano telesno temperaturo (običajno prek 40° C), na mestih vboda so se vsakič pojavile večje otekline. Bil je razdražljiv, nemiren, spali nismo v prvih dveh letih nič. Čeprav ni bil v vrtcu do starosti treh let, je konstantno oboleval za različnimi virozami. Skoraj vsak prehlad je napredoval v laringitise, zaradi katerih smo bili večkrat v bolnišnici, kjer je potreboval dodaten kisik, oz. v zdravstvenem domu ali v dežurni ambulanti na inhalacijah bronhodilatatorjev.

Od vsega naju je najbolj prestrašilo, ko je v starosti 2 let, dva tedna po zadnjem cepljenju proti tetanusu otrok dobil tako hudo vnetje sklepov, da več tednov ni mogel stopiti na noge. Zdravljen je bil z zdravili proti vnetju in protibolečinsko terapijo, možno pa je tudi, po kasnejšem pogovoru z zdravnikom ob menjavi pediatra, da je šlo za Guillain-Bareejev sindrom, k sreči v blažji obliki in brez vidnih posledic.

Pri starosti 5 let je bila pri sinu ugotovljena močna alergija na pelode trav in breze, pa tudi na pelod leske, jelše in pršico v hišnem prahu.

Ko sem pred cepljenjem v 3. razredu OŠ svoje skrbi zaupala otrokovi zdravnici, naju je napotila na ponoven pregled v alergološko ambulanto (testiran je bil že kot dojenček, vendar samo na mleko in jajca, na kar je bil rezultat negativen), kjer naj bi sina med drugim testirali še na nekatere sestavine cepiva. Testi so pokazali, da so specifična protitelesa za tetanus toksoid močno povišana, mnenje alergologa je bilo tedaj, da otrok ne sme biti cepljen s cepivom proti Di-Te-Per in nobenim drugim cepivom proti tetanusu. Ko sem takrat alergologinjo vprašala, če bo potem cepljen pod nadzorom, mi je odgovorila, da mi sicer tega ne bi smela povedati, ampak da ni nobene razlike, ali otrok umre doma ali pod nadzorom. Takrat mi je tudi potrdila (žal samo ustno), da so bile težave ob prejšnjih odmerkih nedvomno pogojene s cepljenjem. Ko sem kasneje sinovo osebno zdravnico vprašala, kaj bodo naredili na urgenci, če se fant kdaj ureže ali poškoduje, mi ni znala odgovoriti, le rekla je, da ga bodo večkrat testirali in morda bo alergija izzvenela ter ga bodo takrat hitro cepili (!???)

To je bil glavni povod, da sem začela raziskovati glede varnosti cepiv in me je postalo močno strah škode, ki je bila pri mojih otrocih že storjena.

Nihče mi ne bo mogel nikoli dokazati, da morda niso posledice cepljenj tudi nevrološke. Sin namreč od svojih vrstnikov izstopa tudi v šoli, kar smo opazili že v prvem razredu. Ima zelo izražene motnje pozornosti in koncentracije. V četrtem razredu je bil diagnosticiran z motnjo ADHD, ki močno kroji naš vsakdan. Je izredno impulziven in razdražljiv, s hudimi izbruhi jeze in agresije, zaradi katere trpi cela družina. Ima težave v družbi, saj je njegova socialna zrelost (kljub temu, da je sicer bister in nima učnih težav) za vsaj 2 leti nižja kot od sovrstnikov. Ima zelo slabo samopodobo in znake anksioznosti in depresije.

Žal mi je, da njegovih zdravstvenih težav nisem prej povezala s cepivi, morda bi s tem lahko kaj prihranila tudi drugorojenki, ki danes hodi v 3. razred. Tudi ona je bila kot malčica v bolnišnici skoraj po vsaki virozi, prav tako ima zelo podobno alergijsko sliko kot njen brat. Cepljena je do vstopa v O.Š., potem nas je srečala pamet. 

Zame najbolj živi dokaz, da so necepljeni otroci bolj zdravi, je moja tretja hči, danes stara 3 leta, ki je ostala (skoraj) necepljena. Dvomim, da je naključje, da edino ona nima nobenih znakov alergije, da zboli le redko, pa še takrat njen imunski sistem premaga bolezen zgolj z rahlim povišanjem telesne temperature. V bolnišnici še ni bila, medtem ko sta bila njena sorojenca v tej starosti tam vsaj 3x letno.

In kaj se nam obeta zdaj? V duhu sprememb, ki so na obzorju, svojega otroka ne bom mogla več zaščititi pred posegom v telo, za katerega sem prepričana in imam tudi dobre razloge in podlago za to, da mu bo močno škodila. Novi zakon bo namreč staršem to možnost odvzel, saj niso kompetentni za presojanje o zdravju lastnega otroka. Za podajo predloga o necepljenju bo torej pristojna le njegova zdravnica, ki otroka vidi za 7 minut, niti ne vsako leto. Za zasebni vrtec nimam denarja, prav tako ne za kazni ali pravdanje, še zdaleč pa ne za “pobeg” v tujino.
 
Sem mama treh otrok. Dveh cepljenih, kronično oz. dolgotrajno bolnih in enega necepljenega, zdravega. Me bo novi zakon prisilil, da žrtvujem še tretjega? Za skupno dobro? Je to pravična, sodobna in svobodna družba?”
 
Lep pozdrav, Eva



Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja