Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi ? (1. zgodba staršev)




Rezultat iskanja slik za vaccination crying

Odločila sem se, da bom objavila serijo prispevkov staršev otrok, ki so po cepljenju utrpeli resne stranske učinke. Prva v seriji zgodb: zgodba mame, ki je po cepljenju za rotavirus z otrokom pristala v bolnišnici.

Stroka nas prepričuje, da so stranski učinki redki in večinoma zelo blagi. Zgodbe staršev pričajo nasprotno. Po pričanju staršev zdravniki vztrajno zavračajo in zanikajo, da bi imeli stranski učinki povezavo s cepljenjem. Vprašanje se pojavi, če je to razlog, zakaj imamo v Sloveniji uradno zavedenih tako malo stranskih učinkov po cepljenju?

Preberite pričujoče zgodbe in presodite sami. Gre za realne zgodbe naših slovenskih staršev. Zgodbe so objavljene z njihovim dovoljenjem in na njihovo željo anonimne ali objavljene z imenom in priimkom, v odvisnosti in s spoštovanjem pravice vsakega posameznika po zasebnosti in neizpostavljenosti.

“Že od začetka nisem bila ravno naklonjena cepljenju, tako da sem (ko se je septembra 2015 rodila moja hči) prosila pediatrinjo za odlog cepljenja in za preiskave za imunski odziv, ker naj bi imela od mojega bratranca hči težave po cepljenju (dobesedno ji je scvrlo imunski sistem, od takrat naprej je neprestano bolna).

Izvidi so prišli nazaj normalni (vendar mi je imunologinja na pediatriji povedala, da to nič ne pove ali bo hči dobro odreagirala na cepivo ali ne, samo to, da se ji imunski sistem normalno razvija).

Ker je bil takrat ravno čas za cepljenje za rota virus, ki se ga injicira oralno, in ker je tega dejansko ogromno po vrtcih, sem se odločila, da jo za to cepim (bila sem nekako mnenja da cepivo po žlički ni tako hudo kot tisto v injekciji). Dobila je dve dozi, v razmaku enega meseca. Do takrat je bila 100% zdrava, niti enkrat ni imela zamašenega noska, čeprav je bila v stiku z bolnimi ljudmi (angina, prehladi, viroze…).

Kak teden dva po drugem odmerku cepiva (rotarix) sem opazila, da se hči vedno zbudi zatečena okoli oči. Takoj sem klicala pediatrinjo, kjer se vedno oglasi sestra, ki mi je rekla, da gre zagotovo za kako alergijo. Ko se je zadeva nadaljevala še 3 tedne, sem izvedela, da obstaja povezava med ledvicami in zatekanjem. Takrat sem zahtevala pregled urina, ki je pokazal kri in beljakovine v urinu. Hči je dobila napotnico “nujno” na nefrološki oddelek pediatrije, kjer so ji po opravljeni biopsiji ledvic postavili diagnozo nefrotksi sindrom – avtoimuna bolezen. Gre za to, da se en del ledvice okvari in prepušča beljakovine v urin, namesto da bi jih vračal nazaj v kri. Zato ti začne telo zatekati-voda ti zastaja in slabijo ti ledvice. Edino “zdravilo” je steroid MEDROL. Takoj po diagnozi sem odšla s tamalo na bioresonanco h Karin Rižner (zelo znana, ukvarja se predvsem z otroci poškodovanimi od cepiv) in je testirala malo in ugotovila, da gre sigurno za posledico cepljenja, in da sem imela veliko srečo, da je nisem cepila po programu, saj bi ji 100% totalno scvrlo imunski sistem.

Seveda so vsi zdravniki zavrnili, da je to od cepiva. Naj povem še to, da se ponavadi ta sindrom pojavi okoli četrtega leta otroka, moji mali pa se je pri 7. mesecih, že to se je zdelo zdravnikom zelooo čudno. Zato so najprej sklepali, da je genetskega izvora. Ko so naredili genetske teste, so bili ti negativni. Najprej so mi rekli, da na medrol ne bo odreagirala, ampak potem je, in se je zadeva umirila. Potem so opravili še preiskavo, ki je pokazala okužbo s CMV virusom, in zdravniki so se odločili, da je bila ta okužba vzrok za nastali sindrom. Ampak ta virus ima veliiiiiko ljudi v sebi in (po veliki večini) nimajo nefrotskega sindroma. Pač našli so neko drugo razlago.

Kot vidite iz zapisanega zdravniki pri moji mali tavajo v temi, zdravnica mi je rekla, da bo tamala ponovno zbolela za tem sindromom, čim bo staknila najmanjši prehlad (ta sindrom je kot rak, si v remisiji in v relapsu in potem spet remisija, in relaps, vmes si lahko tudi po več let v remisiji). Vendar pa je hči že od oktobra v vrtcu, iz noska ji pogosto teče, tudi vročino je že imela, pa še ni relapsnila. Tako da, če jim prej ni bilo čisto vse jasno, jim je sedaj še manj.”

So torej starši, ki zavračajo cepljenje res samo nevedni hipiji, ki ogrožajo druge ali želijo samo zaščititi svojega otroka pred potencialno možnim zelo neugodnim izidom? Kot boste videli iz zgodb, ki jih bom v nadaljevanju še objavljala, se kar vrstijo zgodbe staršev, ki poročajo, da je bilo z otrokom do cepljenja vse vredu, po cepljenju pa so se pričele dogajati drastične spremembe obnašanja, razpoloženja, zdravstvenega stanja, itd.




One thought on “Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi ? (1. zgodba staršev)

  1. Pozdravljena gospa Alenka Vindis, pozdravljam vaso odlocitev za blog. Potrudila se bom, da bom kot mamica treh otrok, ki so danes stari od 9 do 13 let korektno komentirala vase prispevke. Ko sem bila pri tretjem otroku pred dejstvom, da ga cepim s cepivom proti rota virusu, se zanj nisem odlocila. Takrat je bilo to izbirno in ne obvezno cepivo, to je bilo leta 2010 ali pa morda 2011. Obrazlozeno mi je bilo, da je rotavirusov vec vrst in da lahko otrok kljub temu da je cepljen zboli za drugo vrsto. Pred tem sta oba strejsa otroka zbolela in sta bila hospitalizirana na infekcijski kliniki. Kljub temu se nisem odlocila. Pri tretjem otroku je bilo tako, da ni zbolel za rotavirusom. Sem pa kmalu v tistem casu za vso pitno vodo doma namestila kvaliteten filter za vodo za pitje /ljubljanski vodovod/. Menim, da mojo druzino pred rota virusi v zadnjih letih sciti tudi kvalitetna pitna voda. Pomembna je tudi higiena rok. V casih epidemij pa tudi razkuzevanje, ce je to potrebno. V zdravstvene ustanove pa hodimo samo v nujnih primerih, saj so tam najvecje moznosti za pridobitev nove okuzbe katerekoli vrste. Ne vem ali je letu 2016 in 2017 uvedeno cepljenje proti rotavirusu kot obvezno cepljenje.Kot receno je bilo v mojem primeru se cepljenje proti placilu in neobvezno glede na odlocitev starsev. Lepo pozdravljeni

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja