Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (26. zgodba- Regresija govora in hoje, jok, koprivnica, inkontinenca,…)




Objavljam zgodbo izjemne mame 4. otrok, ki se je srečala z raznolikimi posledicami po cepljenju svojih otrok in jim nato z močjo narave pomagala sama. 

“Moja zgodba s posledicami sicer ni tako kruta, kot so krute zgodbe nekaterih staršev, pa vendar.
Imam štiri otroke. Čisto vsi po vrsti so imeli po cepljenju vročino, eden bolj, drugi manj krčevite joke še isti dan po cepljenju. Ta vročina je šla kar na 40 stopinj celzija. Tudi jok pri enem od njih ni hotel popustiti. Ko sem šla nazaj k zdravniku, me je ta gladko zavrnil, da to ni nič takega, da to sigurno in definitivno ni od cepljenja in da gre verjetno za kako virozo. Razen vpisa obiska, da ima otrok blage znake viroze, in predpisanega sirupa za zbijanje vročine Calpola in paracetamolskih svečk za zbijanje
vročine, ni povedal nič konkretnega, le da ti znaki definitivno niso od cepljenja kljub mojemu vztrajanju. Ta zdravniška sposobnost je tako šla od enega do drugega cepljenja, dokler nisem dojela,
kaj se pravzaprav dogaja.

Pogovor z drugimi starši, njihovimi izkušnjami in s cepivi poškodovanimi otroki mi je dal misliti, da je nekaj hudo narobe. Ko sem dokončno dojela vpliv sestavin cepiv na telo, povezala svoje znanje z vzroki in posledicami, sem se za trdno odločila, da svojih otrok ne dam več cepiti. Seveda sem pri otroškem pediatru naletela na hud odpor, kar me niti približno ni odvrnilo od mojega trdnega stališča, da cepljenje ni drugega kot pohabljanje in uničevanje malega telesa, ki si samo ne more pomagati in se upreti.

Postala sem neumorna levinja in pred naslednjim cepljenjem pediatru predstavila moja stališča in ugotovitve. Upiral se je dejstvom z izgovorom, da ga zdravniška etika zavezuje k spoštovanju delovnih obveznosti njegovega poklica. Jaz pa, da mene moja starševska skrb za otroka, ki sam ne more odločati o sebi. Uro in pol sva imela debate, usklajevanja, pregovarjanja, dokler mi ni dejal, da bo v karton zapisal, da ne želim cepiti in da se izmikam cepljenju. Da je to velika laž in nespoštovanje dvoma in skrbi starša za svojega otroka, sem mu dejala, da naj podpiše izjavo, da z vsem svojim življenjem in z vsem svojim premoženjem odgovarja za posledice po cepljenju. Nikakor ni pristal z izgovorom, da on ne odgovarja za posledice, ampak da odgovarja za to država. Ker pa sem že takrat vedela, da je država hujša kot mačeha, sem potem pristala, da v karton zapiše moje prepričanje in da edino to podpišem.
Od takrat imam mir. Od tega je že osem let. Prva dva otroka sta polno cepljena, druga dva delno.

Eden od njih je imel kar hude posledice po cepljenju, da mu je grozila strokovna pomoč pri učenju. Inkontinenca do 15. leta, slabše dojemanje snovi, motnje pri izgovorjavi… Tam okoli leta in pol starosti je bil že skoraj suh, pleničko je potreboval samo še za spanje, podnevi pa je ni več imel… Po cepljenju, mislim da je bilo za OMR, pa kot da bi odrezal, je pričel nekontrolirano lulati, nič več ni govoril, bil je odsoten, se sam igral, samo ob steno in ob tla ni butal…Edina sreča je bila, da se je to zgodilo v letnem času, ko smo imeli neomejeno surove zelenjave in svežega sadja, tako da je celo poletje jedel samo to, na jesen pa začel spet govoriti, vendar je imel probleme s šumniki, ki jih je pred cepljenjem lepo izgovarjal, in sicer je imel težave z govorom vse do vstopa v osnovno šolo in še par mesecev v prvem razredu, ko se je zadeva umirila in je začel lepo pravilno govoriti. Mokrenje pa se ni ustavilo do 15. leta. Fantu je bilo zelo nerodno in je zgubljal na samozavesti. No, danes je zahvaljujoč vzpodbujanju in potrpežljivosti, uživanju pravilne prehrane normalen fant. Spomnim se tudi, da je imel probleme z ravnotežjem. Prej je že lepo shodil, potem pa kot da se ponovno uči hoditi. Tudi barve je poznal pred tem cepljenjem, nato pa, kot da se je nekje zgubil in jih kar mešal. Kot da je zgubil barvno prepoznavnost…

Za zdravnika pediatra je bilo to čisto normalno!

Ta drugi fant je takoj po cepljenju pri šestem mesecu dobil tudi zelo velike izpuščaje kot koprivnica po vsem telesu. Reveža smo mazali s kremami iz lekarne in je bilo samo še slabše, dokler ga nisem začela kopati v kamilični kopeli, da se je stanje začelo izboljševati. To je trajalo približno 10 dni. Spet vse normalno za pediatra in da sem sigurno kaj napačnega pojedla… Enaka koprivnica se je po cepljenju ponovila še pri tretjem otroku, kar smo potem s kamilicami in kremo iz navadne konoplje v treh dneh pozdravili.

Tretjega otroka so po cepljenju OMR po vsaki malo bolj naporni hoji ali utrujenosti bolele noge, tako da hoditi ni mogel in pa problemi po zaužiti čokoladi. Kot da ima krče..

Vsi štirje so v porodnišnici imeli pikice po trebuščku. Sumim, da je bilo to po cepljenju proti tuberkulozi, tako da nisem smela uživati nobenih mlečnih izdelkov.

Pa še to… Ne vem točno po katerem cepivu, po moje okoli 6. meseca, ker je bil še čisto majhen, je drugi otrok imel motnje dihanja ponoči. Večkrat je kar nehal dihati. To je bilo noro…

Tretja se mi je od enega leta naprej ponoči med polnočjo in pol drugo uro zjutraj skoraj vsako noč nezavedajoč sebe jokala. Imela je rdeče steklene oči, jok pa je bil kot da se nečesa boji. Mene je bilo groza. To je trajalo tam nekje do tretjega razreda.

Zadnji pa je v starosti cca 2 leti pričel hoditi ponoči okoli nezavedajoč sebe, kot da ga luna nosi. Po cepljenju je imel približno teden dni vročino, nato pa se je začelo dogajati to. Smo morali podpirat vrata, da nam ni pobegnil ven. To se je dogajalo tja do prvega razreda.

Nikoli si ne bi oprostila, če bi otroci pokasirali posledice zaradi moje nevednosti in neraziskovanja vsega tega, za kar danes točno vem, da je z namenom uničevanja najmlajših z izgovorom, da gre za njihovo dobro. Tisočletja je narod preživel brez cepiv, z naravnimi zdravili in alternativnimi metodami. Manipulatorji so ugotovili, kako s prisilo in represijo skovat bajne dobičke z namenom poškodovati imunski sistem, živčevje, možganske celice, motorni sistem vse z namenom ustvarjanja bodočih odvisnikov od zdravil. Kruto spoznanje starša, ki v svoji nevednosti, neobveščenosti in naivnemu zaupanju izpostavlja svoje nebogljeno dete farmacevtski hobotnici, ki kuje svoje dobičke kar preko
trupel.
Mi smo zaključili s kemijo. Narava je za vse poskrbela. Danes vem, da za vsako bolezen rožca raste in vse to smo probali na sebi. Z veliko večjimi učinki, brez posledic sem naravno sanirala tudi svoje
otroke, ki so danes praktično brez posledic, le tretja ob večjih naporih še stoka in pa takrat, ko poje preveč čokolade. Naša kmetija je 99% samooskrbna in ta odločitev se pozna tudi na zdravju nas družinskih članov. Z zdravim načinom življenja, s pozitivnim pogledom na vse dogajanje okrog nas, lahko preživimo brez kemije. Zdravnike bi potrebovali samo za zlome, zvine in hude poškodbe. Ampak kot vidimo, to ni v interesu sistema, ki svoje lovke kot hobotnica steguje nad človekom. Nad nami nič več.

Ko sem se odločila, da jih ne cepim več, so bile pa grožnje…Samo meni je dol viselo za njihove grožnje. Otroke sem sčistila predvsem z domačimi sveže stisnjenimi sokovi iz korenja, rdeče pese in jabolk. Pojedli so neomejene količine jagod, malin, ribeza, kar imamo vse svoje, naravno, nešpricano. Prebrala sem knjigo Hočeš biti zdrav, proč s kuhinjskim loncem in tam je pisalo, da sterilna voda, ki je v surovem sadju in zelenjavi, res ugodno vpliva na ves sistem v telesu, da čisti vse tkivo v telesu. In rezultat so zdravi otroci, ki res ne poznajo viroz, ne plučnic, niti gripe, razen smrkanja, kar pa je pokazatelj čiščenja telesa.

Upam, da se čim več ljudi zbudi in sledi svojemu srcu. Srečno.”

Mateja Žlogar

 




4 thoughts on “Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (26. zgodba- Regresija govora in hoje, jok, koprivnica, inkontinenca,…)

  1. Po izčrpnem zapisu gospe Alenke lahko sam potrdim, da sem imel sam iste simptome v mladosti in jih trenutno preživlja tudi moja hčera. Je tabu in ti res jemlje samozavest. Močenje postelje do pubertete je težek zalogaj še posebaj če nimaš razumevajoičih staršev. Deliva si še eno podobnost ki je problem s kožo.. Baje da je to dermatitis… Vse skupaj mi je pa kliknilo po tem ko je bila hčera 1 teden vsa omotična…skozi bi spala in je bila anemična. Sprva smo mislili da je bil razlog klop ki smo ga našli za ušesom in ni bil več tako majhen… Ampak po analizi kaj je še drugega lahko šlo narobe je bilo ceplenje 7 dni pred odritjem tega klopa… Po tem je vse skupaj padlo na mesto.
    Raziščite stvari preden pustite kvazi doktorjem da vbrizgujejo slabe stvari v vašega otroka!!!!

  2. tudi sam se najdem v tem zapisu…problemi z močenjem posteljem nekje do osmega leta, problemi s kožo, problemi z govorom in še bi se kej našlo…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja