Ali so stranski učinki po cepljenju res redki in blagi? (6. zgodba staršev)




Rezultat iskanja slik za crying baby

Odločila sem se, da bom objavila serijo prispevkov staršev otrok, ki so po cepljenju utrpeli resne stranske učinke.  V 6. zgodbi mamica, ki se je izpostavila s polnim imenom, opisuje boj za preživetje otroka, ki je imel po cepljenju hud napad. Njena pediatrinja ji je odkrito povedala, da je prepričana, da je vzrok cepljenje.

Stroka nas prepričuje, da so stranski učinki redki in večinoma zelo blagi. Zgodbe staršev pričajo nasprotno. Po pričanju staršev zdravniki vztrajno zavračajo in zanikajo, da bi imeli stranski učinki povezavo s cepljenjem. Vprašanje se pojavi, če je to razlog, zakaj imamo v Sloveniji uradno zavedenih tako malo stranskih učinkov po cepljenju?

Preberite pričujoče zgodbe in presodite sami. Gre za realne zgodbe naših slovenskih staršev. Zgodbe so objavljene z njihovim dovoljenjem in na njihovo željo anonimne ali objavljene z imenom in priimkom, v odvisnosti in s spoštovanjem pravice vsakega posameznika po zasebnosti in neizpostavljenosti.

Vanja Gleščič

 “Naša zgodba:

 Pediatrinja je prepričana, da je sinov napad povzročilo cepivo

Sin je bil pri enem letu cepljen proti OMR. Pred tem je bil vedno zdrav. Do takrat je bil cepljen po programu (3 cepljenja – Di-Te-Per) in nikoli ni imel nobenih opaznih posledic. Štiri dni po OMR cepljenju se je sin celo noč premetaval in ječal, nekaj ur je spal, nato pa nič več. Zjutraj je bil ves mlahav in apatičen, bil je neješč, dopoldne je dvakrat po eno uro spal (povsem neznačilno zanj). Ni imel povišane temperature (ne ponoči, ne dopoldan). Na sprehodu je bil povsem apatičen in dremav.

Nato pa je dobil napad, podoben epileptičnemu – zavijal je z očmi, se dušil, tresel, nezavesten. Po srečnem naključju smo bili že kakih 5 minut po začetku napada pri dežurnemu zdravniku, od koder so ga takoj spravili do bolnišnice, kjer ga je že čakala dežurna ekipa in se trudila zaustaviti napad. Po dobre pol ure se je napad končno nehal. Nato je sin nekaj ur spal, potem se je zbudil dobre volje. Bil pa je seveda utrujen, k čemur so pripomogla tudi številna zdravila (med napadom so pokrili ves spekter, kaj bi lahko povzročilo napad – proti alergiji, antibiotiki, proti krčem, vročini…). Imel je povišano temperaturo, ki smo jo stalno spremljali še naslednje dni (že ponoči ni bilo več vročine). Sin je bil štiri dni hospitaliziran, opravili so kup preiskav (tudi EEG glave, pregled pedonevrologinje, krvne preiskave…). Diagnoza je bila vročinski krči (čeprav pred napadom ni imel povišane temperature).

Tak napad je naveden v navodilih, ki so priložena cepivu, kot možna posledica. Že reševalcem, nato pa tudi vsem zdravnikom v bolnici smo povedali, da je bil pred kratkim cepljen, pa so vsi odmahnili, da to ne more biti posledica cepljenja. Čez kakšen teden smo šli na pregled k njegovi pediatrinji. Prebrala je izvide in takoj rekla: PREPRIČANA SEM, DA JE TO ZARADI CEPLJENJA. Dodala je še, da je že imela točno tak primer (do napada je prišlo po dveh dneh, ostalo vse enako) in da ga za OMR ne bi več cepila. Skupaj smo napisali prijavo v Register posledic cepljenja (leto 2012).

Sama še dve leti po napadu sploh nisem mogla govoriti o tem; ko sem slišala kaj o cepljenju ali pa videla pri pediatru, da cepijo kakšnega otroka, sem bila solzna. Lahko bi se slepila, da je tak primer pač eden na milijon (to sem v zadnjih petih letih slišala neskončnokrat). V resnici pa se vsak dan znova zahvalim usodi, da imam ob sebi danes šestletnega veselega in navihanega sinka. In verjamem, da je moja starševska dolžnost, da svoje otroke obvarujem pred podobnim nasiljem. In, seveda, da našo zgodbo povem ljudem – morda pa še komu odprem oči glede resnice o celjenju.

Povzetek oz. kaj bi sama po petih letih in mnogih urah razmišljanja o tem v naši zgodbi izpostavila:

  1. Vsi zdravniki (vsaj 4), s katerimi smo imeli takoj ob napadu in v naslednjih dneh v bolnici opravka, so mi suvereno zatrdili, da napad nima in ne more imeti povezave s cepljenjem. Kako jim lahko še zaupam, ko pa je v navodilih, ki so priložena cepivu in ki jih je nujno potrebno prebrati pred cepljenjem (!), tak napad naveden kot možna posledica cepljenja?? Kako lahko ob takšnem ravnanju verjamem katerimkoli statistikam o posledicah cepljenja?
  2. V navodilih, ki so priložena cepivu, je navedenih veliko možnih posledic cepljenja, verjetnosti pa so precej večje od ena proti milijon – slednje podatke nam dnevno servirajo zdravniki in novinarji. Kako se ne najde nekdo, ki bi jih ob nakladanju o ena proti milijon direktno pobaral, zakaj pa navodila pišejo o veliko večjih verjetnostih (ena proti deset tisoč,…)??
  3. V naši družini smo že imeli eno hujšo posledico po cepljenju (večurna nezavest), imamo pa tudi epilepsijo. Oboje je indikator, da je potrebna previdnost ob cepljenju (karkoli že to pomeni). Zakaj nas nihče pred cepljenjem ni vprašal o družinskih diagnostikah?”

So torej starši, ki zavračajo cepljenje res samo nevedni hipiji, ki ogrožajo druge ali želijo samo zaščititi svojega otroka pred potencialno možnim zelo neugodnim izidom? Kot boste videli iz zgodb, ki jih bom v nadaljevanju še objavljala, se kar vrstijo zgodbe staršev, ki poročajo, da je bilo z otrokom do cepljenja vse vredu, po cepljenju pa so se pričele dogajati drastične spremembe obnašanja, razpoloženja, zdravstvenega stanja, itd.

 




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja