Cepljenje otrok: Da ali Ne?




Cepljenje otrok: Da ali Ne?

 

V zvezi s cepljenjem otrok, mi piše kar nekaj zaskrbljenih staršev, ki se sprašujejo ali bi svojega otroka cepili ali ne. Vsakemu odpišem in kot prvo vedno svetujem, naj se o cepljenju otrok temeljito pozanimajo. V prispevku boste dobili koristne napotke, kaj je nujno vedeti preden se odločite, da boste otroka cepili!

Najmanj kar bi moral narediti vsak starš je, prebrati si navodila k uporabi cepiv. Ker je v Sloveniji praksa takšna, da jih po navadi pri pediatru starši ne dobimo, razen na izrecno zahtevo včasih, vam prilagam link, kjer jih najdete. Še enkrat vam toplo priporočam, da preden svojega otroka cepite, preberete navodila o uporabi cepiv. Dobite jih pri vsaki tableti, žal jih pri pediatru pri cepljenju otroka ne boste!

Vsekakor svetujem, da se izobrazite tudi, kakšne nevarnosti prinašajo bolezni proti, katerim otroke cepimo in, kako pravilno ukrepati v primeru, če otrok zboli za katero izmed njih. To je zelo pomembno, da se boste počutili mirno, če otroka ne boste cepili. Informacije o tem najdete v knjigi avtorice Wendy Lydall: Otroštvo brez cepiv. Naročite jo lahko tukaj.

Marsikateri dvom vam lahko odžene tudi naslednji prispevek Miti o varnem in koristnem cepljenju.

Na mojem blogu pa najdete kar precej zgodb naših slovenskih staršev, katerih otroci so utrpeli hude posledice po cepljenju. Pa pripravite si robce, saj je marsikatera zgodba še posebej tragična.

Ker sem mama dveh popolnoma necepljenih otrok, me včasih kdo vpraša tudi, če sta moja otroka zdrava, kljub temu, da nista cepljena. Odgovorim lahko, da sta zdrava, a verjetno tudi zato, ker nista cepljena. Kolikor sem zbirala informacije, večina staršev necepljenih otrok poroča, da so njihovi necepljeni otroci zdravi. Žal raziskava, ki bi sistematično raziskala obolevnost cepljenih otrok v primerjavi z obolevnostjo necepljenih otrok, ne obstaja. Ali ni nenavadno, da je ni? Pomislimo v čigavem interesu je, da ne obstaja?

Spodaj pa objavljam tudi zgodbo mamice, ki si je zastavljala podobna vprašanja glede cepljenja svojega otroka. Preberite, zakaj se je po temeljitem razmisleku odločila, da svojih otrok ne cepi. Zgodbo mi je napisala, kot sama pravi, vsem staršem v spodbudo, ker sta njena necepljena otroka zdrava in sploh ne hodijo k zdravniku. In to preprosto zato, ker jim ni treba hoditi.

mama Tanja

“Na cepljenje res nikoli nisem gledala kot na nekaj slabega. Dvomiti sem začela, ko sem bila stara približno 25 let, da pa sem bila 100% prepričana, da to ni o.k., pa sem potrebovala še kakšnih 5 let.

Na Osnovni šoli v našem mestu so cepili prosti klopnemu meningitisu. Lahko si odšel tja in so te cepili. Brez pregledov, če si zdrav, brez dodatnih pojasnil. Cepljenje je bilo dejansko po akcijski ceni. Zgleda, da jim ga je preveč ostalo in so mu znižali ceno za 30%. Zaradi prevelikega obiska se nisem cepila, ampak sem odšla k prijateljem, katerim sem omenila, kakšna vrsta je za cepljenje.

Pa mi eden od njih reče: »Pa to je itak brezveze, so sami strupi noter.« Takrat sem ga čudno pogledala, danes pa razmišljam isto kot on. Neizmerno sem mu hvaležna, pa tudi svoji glavi, da tega stavka nisem NIKOLI popolnoma pozabila.

Na ta stavek sem pomislila šele čez 5 let (vmes sem se celo cepila proti klopnemu meningitisu), ko me je medicinska sestra ob sistematskem pregledu mojega prvega otroka zasula s knjižicami o cepljenju, z informacijami o pnevmokoku,… Ko sem videla iglo in ubogega dojenčka na letakih, mi je šlo na bruhanje. Zakaj bi pustila, da nekdo piči mojega nebogljenega dojenčka s to injekcijo? Zakaj bi to dovolila, če pa se vsi ob tem jokajo? Zakaj naj bi bilo to dobro? In takrat sem se spomnila stavka svojega prijatelja.

Zbirala sem informacije, brala o dobrih in slabih stvareh cepljenja otrok, v pomoč mi je bil znanec z družino, pri katerem ni nihče od otrok cepljen, v pomoč sta mi bila moja dva starša. Zaskrbljena sem spraševala o cepivih tudi pediatrinjo, a sem naletela na gluha ušesa in na prijavo. Eno leto sem potrebovala, da sva se s partnerjem dokončno odločila, da otroka ne cepiva. Pika na i so bila sama navodila cepiv in knjiga Otroštvo brez cepiv. Uspešno smo uspeli ustaviti postopek zaradi ne-cepljenja, pri pediatrinji na sistematskem pregledu me ne vidijo več. Pri drugem otroku sem bila na pregledu samo prvič. Sedaj me niti ne vabijo več. Imam oba otroka pri družinski zdravnici, katero sem obiskala v petih letih samo enkrat, potrebovala sem nego (enkrat !!!!). Drugače sta oba otroka zdrava, malo smrkanja in kašljanja, kakšna vročina (ki je ne merim in je ne zbijamo), to pa je vse.

In ko se ozrem nazaj po mojem otroštvu, po otroštvu mojega partnerja in  mojih dveh nečakov  ugotovim, da smo in še vedno imamo posledice cepljenja. Jaz recimo, sem kot otrok doživela vročinski krč, po pogovoru z mami naj bi se zgodil en dan po cepljenju.

Po cepljenju proti klopnemu meningitisu sem imela probleme z bezgavkami in to kar 2 leti. V otroštvu so me vedno bolela kolena.

Partner je po cepljenju za ošpicami  kot otrok oglušel na eno uho. Prvi nečak ima po vsakem cepljenju vneta ušesa in totalno sesut imunski sistem. Drugi nečak prav tako.

Ati mi je povedal, da je imel tri prijatelje, ki so bile v času njegove mladosti cepljeni proti črnim kozam in so umrli kmalu za tem. Za srečo naju bližnji pri odločitvi podpirajo, z nekaj izjem seveda.

Vsi poznamo nekoga, ki ima probleme zaradi cepljenja, pa mogoče tega sploh ne ve. Samo povezati je treba vse skupaj, pa hitro vidiš kam pes taco moli.” 

Ker menim, da je tudi spodnja zgodba mame necepljenega otroka, koristna za vse starše, ki se odločajo glede cepljenja otrok, objavljam še to.

mamica Alenka:

 “V decembru je 3.5 letni sin, ki obiskuje vrtec, kazal simptome oslovskega kašlja. Po obisku pri pediatru in odvzemu brisa je bil izvid pozitiven.

O nesramni in vzvišeni komunikaciji pediatrinje ne bom izgubljala besed. Ob vseh možnih vprašanjih z moje strani me je označila za konfliktno osebo. Eno od mojih vprašanj je bilo, kje bi se lahko nalezel, če ni bil z nikomer kašljajočim v družbi razen v vrtcu, kjer je vedno nekdo bolan. Seveda po njenih besedah okužba v vrtcu ni bila možna , ker so vsi otroci cepljeni. Po njenem mnenju ga je dobil pač zato, ker je precepljenost padla. Pa razumi kdor more!?!

 Po nekaj dne začne kašljati se partner, ki dela v bolnici in je polno cepljen. Gre k svoji zdravnici, ki se čudi, da želi test, ker naj ne bi zbolel, saj je polno cepljen. Izvid je bil pozitiven! Na vprašanje, zakaj je zbolel, če je cepljen, je dobil odgovor:  “Ker so migranti prinesli precej bolezni in to je posledica tega.” Sledila je seveda pridiga in vzbujanje slabe vesti, ker je najin otrok necepljen.

 Po kasnejši kontroli otroka, pediatrinja ni želela slišati niti besede o tem, da je tudi partner polno cepljen zbolel.

 Pravijo, da če si cepljen, bolezni lažje preboliš. Pa praksa pri nas?  Zatrdim lahko, da je necepljen sin lažje prenesel oslovski kašelj kot partner, ki še po 3 mesecih ni dober, čeprav mu je njegova zdravnica zagotovila, da bo imel lažjo obliko zaradi tega, ker je cepljen. Hmmm…res?!

 Po obveznem izpraševanju (menda morajo poklicati vse obolele) na IVZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), je gospa povedala, da naj se ne sekiramo preveč, da imajo ogromno prijav, starejših, mlajših, cepljenih, necepljenih. Gre torej za epidemijo oslovskega kašlja, za katerega testirajo samo necepljene, cepljene pa obravnajo kot virozne in zato se bakterija širi dalje. Pa spet razumi to njihovo logiko kdor more.”

 

 




One thought on “Cepljenje otrok: Da ali Ne?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja