Dolgotrajna oskrba v Sloveniji




Včeraj, 14. 5 2018 sem se kot kandidatka za poslanko 8. VE (Ptuj) s stranko Za zdravo družbo udeležila razgovora o Dolgotrajni oskrbi, ki jo je na Ptuju organiziral Ženski lobi Slovenije s svojo nedavno ustanovljeno Koalicijo za dolgotrajno oskrbo, da bi pomagal pospešiti sprejem zakona, s katerim bi omogočili tako oskrbo vsem, ki jo potrebujejo, ne glede na to, kje v Sloveniji živijo in kako so sami ali njihovi svojci finančno zmožni.

Kot predstavnica stranke Za zdravo družbo sem v razgovoru izpostavila pomen preventive na področju varovanja zdravja starejših, na katero se prerado pozablja. Če so starejši bolj zdravi, potrebujejo tudi manj pomoči drugih. Za to si bomo v stranki prizadevali s preventivnimi gibalnimi aktivnostmi za starejše in učenjem sprostitvenih tehnik za boljše psihofizično stanje starejših. Vse to lahko dosežemo z za starejše zelo primerno vadbo joge. Zavzemala sem se tudi za bolj strokoven in empatičen kader, ki dela s starejšimi. Trenutno je ta kadrovsko precej podhranjen, da pa se to lahko spremeni, bo vsekakor potrebno v te namene usmeriti več denarja.

Smo se pa prisotni strinjali, da je sprejetje tega zakona nujen ukrep in se predlogi zakona že predolgo potikajo po predalih.
Sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji bi moral biti dostopen vsem (trenutno žal od občine do občine obstajajo velike razlike v dostopnosti in cenah). Nuditi bi moral svobodno izbiro uporabniku storitev med domskim varstvom ali pomočjo na svojem domu.

V praksi smo ugotavljali, da si večina Slovencev stare dni želi preživeti v lastnem domu, kar je potrebno upoštevati pri snovanju Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Trenutno je velik problem, ker se nekateri starejši pomoči raje odrečejo (čeprav bi jo nujno potrebovali) samo, da ne bi bremenili svojcev. Nekateri so npr. raje v neogrevanih bivališčih, le da ne bi bili nikomur v breme. Vsekakor potrebujemo sistemsko pravično rešitev problematike dolgotrajne oskrbe. Ugotovili smo, da je država tu zatajila in da velik delež pomoči pri oskrbi starejših nosijo prostovoljci. V Sloveniji imamo čudovit projekt Starejši za starejše, v okviru katerega starejši obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici ter jih povprašajo po morebitni potrebi po pomoči. Prostovoljci opažajo, da je obseg dela vse večji in da se vseh potreb ne da reševati s prostovoljstvom, zato je nujna sistemska ureditev problematike.

Pogovor je tekel tudi o izgorelosti družin z dementnimi svojci, ki potrebujejo 24-urno oskrbo. Rešitev bi lahko bili tudi dnevni centri, kamor bi imeli možnost pripeljati starejše (kot nekakšni vrtci za starejše) ali pa razbremenitev s pomočjo na domu za krajši čas. Potrebno vedeti, da nekateri svojci zaradi nege potrebnega starejšega leta ne morejo niti sanjati o dopustu, kar sem imela možnost v praksi videti na terenu tudi sama. 

Vsekakor je dolgotrajna oskrba v Sloveniji trenutno polna izzivov, ki jih je potrebno pričeti reševati, hkrati pa nudi priložnosti kot so tudi nova delovna mesta.

Glede na to, da bi zaradi neugodne demografije, ki se bo v prihodnosti le še slabšala, tak zakon potrebovali že pred leti, bi sprejetje tega zakona morala biti ena od prioritet prihodnje vlade.




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja