V Sloveniji imamo visoko usposobljene, izobražene in predane zdravnike in zdravstveno osebje, s srcem na mestu, ki svoje poslanstvo opravljajo strokovno in zavzeto. Žal pa je dejstvo tudi, da obstajajo taki, ki nam niso v ponos – zaradi odnosa ali strokovnosti. Pogosto so taki tudi bolj prodorni v javnosti. Med starši, ki si želimo svobode odločanja glede cepljenja, smo zbrali nekaj izkušenj z medicinskih osebjem, ki so omajala zaupanje in porušila dober odnos.
Vsem strokovnjakom, ki si resnično želite dialoga s starši in večjega zaupanja, pa tega sedaj nimate, so te izjave lahko v pomoč pri razmisleku in izboljšavah pri delu. Vse pediatre, ki ste do svojih pacientov spoštljivi in svoje delo opravljate strokovno neoporečno, vabimo, da spregovorite o neustreznosti represije in prijavljanja pacientov ter splošnem zdravstvenem stanju otrok, ki so cepljeni in tistih, ki niso. Starši se zavedamo, da ste žal tudi zdravniki le orodje sistema in posledično prisiljeni cepiti.
Pa si poglejmo, kaj se je staršev dotaknilo, jih zbodlo ali jim ni bilo korektno:
“Moj otrok je kot reakcijo na cepivo že na dan cepljenja pri štirih mesecih starosti dobil meningitis, ki je bil dokazan z likvorjem in v času bivanja na infekcijski kliniki večkrat ustno omenjen. No, na koncu pa je na odpustnici pisalo, da je imel otroček šesto bolezen. Kot reakcijo na cepivo so dodali še to, kar v naši državi edino lahko – da je imel oteklino in rdečino na mestu vboda. Na enem izmed kasnejših pregledov je nam nepoznana medicinska sestra (ko sem omenila, da otrok ne bo cepljen) arogantno rekla: “Saj bi tako ali tako dobil meningitis!”
“Ko je bil moj sin na stomatološkem posegu, me je stomatologinja, čeprav je vedela za diagnozo sindrom prepustnega črevesja, ves čas prepričevala, da ima take zobe, ker mu zob ne umivamo dovolj. Bolj sem ji razlagala, da je do tega prišlo zaradi intolerance na gluten (za katero dolgo nismo vedeli) bolj je vztrajala, da zobe uničujejo bakterije, ki pridejo od zunaj. Ko sem jo vprašala, če ve, kaj je sindrom prepustnega črevesja in njen zmagoslavni odgovor je bil, da je to celiakija.” (op. avtorice bloga, Pri simptomu propustnega črevesa gre za poškodbe črevesne stene, uničene črevesne resice in nenormalno črevesno floro, hrane ne prebavljajo dobro, imunski sistem je slab in toksini neovirano prehajajo v telo. »Posledica je reka toksinov, ki se v vsakem trenutku steka iz črevesja v možgane in druge vitalne organe,« opisuje nevrologinja in prehranska strokovnjakinja dr. Natasha Cambell-McBride)
“Meni je medicinska sestra na urgenci rekla, da se moram obvezno cepiti proti tetanusu (na pločniku sem se zadela ob sinov čevelj in mi je odstopil noht s palca na nog), ker da to ‘vsepovsod okoli leta’.”
“Encefaliticni jok po DiTePer cepljenju, nočno jokanje do enega leta. Pediatrinja je najprej krivila krče, kasneje pa zobke. Izjava splošne zdravnice:”Otroka je treba navaditi spati. Ko ima (vedno je bilo okrog polnoči in pol) te svoje napade, oditi ven iz sobe.”
“Vse moje izjave, da je dobil atopični dermatitis (AD) po cepljenju in da sem po zadnjem cepljenju opazila res hudo poslabšanje AD, so bile vedno zavrnjene s stavkom: “To sigurno ni povezano.” Seveda moja opažanja niso nikjer zabeležena. In sedaj, ko kaj rečem, mi rečejo, saj nič ne piše v zdravstveni kartoteki in me sprašujejo, kdaj ga pridemo naslednjič cepiti, ker če je norice komaj preživel, se lahko ošpic res bojimo. (Tale zadnji stavek ni direktna izjava, ampak povzetek pogovora.)”
“Izjava pediatra: «Za avtizem so krive babice, ker so kadile.”
“Bila sem prvič mama, o cepivih nisem imela pojma, a sem na dan tega cepljenja naivno vprašala pediatrinjo, če gre pri tem posegu lahko kaj narobe. Njen odgovor je bil: “Ah, vi ste pa preveč po internetu brskali.” To je bilo dopoldne, dojenček pa je čez dan postajal mlahav, fontanela se mu je izbočila, zato sem šla proti večeru nazaj v ZD. Druga zdravnica naju je takoj poslala na infekcijsko. Dojenčkovega cvilečega joka med čakanjem na sprejem ne bom nikoli pozabila.”
“Meni je pediatrinja rekla, da neka raziskava kaže, da tisti otroci, ki se cepijo po programu, manj pogosto zbolijo za rakom!”
“Sin star 9 mesecev z bronhiolitisom na pediatrični… Šikaniranje na vseh frontah, ker smo bili vegani in necepljeni. Slišala sem, da je zbolel in je tako suh (shujšal je zaradi bolezni prej), ker ni cepljen in ne je mesa. Celoten oddelek je bil poln otrok s dihalno stisko in se hujšimi bronhiolitisi. Ko sem jim to povedala, so postali zlobni. Sploh zdravnik. Božal je sinu lase, kako ima tanke, fine, svilnate lasje. Slišati je bilo kot kompliment. Nato pa, da je to zaradi tega, ker ne dobi dovolj proteinov in hranil zaradi mojega fanatizma. Če bi bil cepljen bi imel lepše lase. Po noči na vojaškem ležišču in seveda joku otrok v sobi s še 5 drugimi otroki in starši nisem mogla dobro spati in še s sinom sem spala, ko je vizita zelo zgodaj prišla. Čist matasta in s podočnjaki mi zabrusi, da če bi se primerno prehranila, ne bi bila tako utrujena in bi lahko bolje spala.”
“Nama je pediatrinja rekla, če se zavedava, da jo s tem, ko je ne cepiva, prikrajšava za to, da postane dr. Ker tudi pri nas se morajo študentje obvezno cepit. Potem pa ji je partner ostro povedal: «Če bo hotela postat dr., ji plačam študij v tujini, kjer cepljenje ni obvezno. Potem je pa utihnila.”
“Nama lani pediatrinja, po vprašanju mojega, zakaj za hudiča cepijo proti hepatitisu šestletnike, odgovorila: »Ja, veste, je fajn, ker pri desetih se že začnejo pikati (in to pokazala z roko).”
“Prijateljici je pediatrinja rekla, da je njen sin dobil dermatitis zaradi pomanjkljive higiene.”
“Moji sorodnici, ki je želela pogovor o svojih skrbeh pred revakcinacijo hčerke (na sistematskem v OŠ) za tetanus, davico in oslovski kašelj in ni dovolila kar cepiti, je pediatrinja rekla, da je nujno takoj cepiti, da je neodgovorna mati, kaj pa če jo stekel pes ugrizne.”
“Otrok z angino, predstojnik na pediatriji: “Dajmo bolj močne antibiotike, ker ni cepljen.”
“Nama so ob sprejemu v bolnico zaradi gripe naročili, da morava hoditi na tisto stranišče, ki je namenjeno obiskovalcem, ker ni cepljena in je zato bolje, da ne gre na stranišče na oddelku, ki je namenjeno za paciente. Tudi svojo sobo je imela nekaj dni. Me je pa zelo jezilo, ko je najbolj pomembno od vsega bilo, zakaj otrok ni bil cepljen in ne to, da je imela previsoko vročino, ki se je ni dalo zbiti.” (op.avtorice bloga, Glede na to, da deklica ni prebolevala nobene izmed nalezljivih otroških bolezni proti katerim se obvezno cepi, je takšen ukrep neupravičen.)
“Drugače zelo korektna pediatrinja je v redkem poizkusu, da bi me prepričala za nadaljnje cepljenje proti tetanusu rekla, da če se mu kaj zgodi in bo moral v bolnico, me nihče ne bo nič vprašal, ampak ga bodo na silo cepili.” (Op.avtorice bloga, Takšne izjave lahko starše odvačajo od morebitno nujno potrebnega obiska zdravnika, kar bi lahko imelo neugodne posledice za otroka. Vsekakor zelo nekorektna izjava, saj je cepljenje na silo v nasprotju z pacientovimi pravicami.)
“Znanec je padel v nezavest in si pri tem na robniku poškodoval glavo. Ko so prišli reševalci, so ga odpeljali na urgenco. Proti tetanusu so ga pa cepili še preden so do urgence prišli. Jih sploh ni zanimal njegov cepilni status. Aja, bil je pa redno cepljen, od prejšnjega cepljenja je minilo le par let.”
“Zdravnik na ORL mu je po pregledu ušes napisal antibiotik, ko sem vprašala za predhodni pregled krvi, mi je zabrusil, da če hočem, da sin dobi meningitis, da ne rabim dat antibiotika. (Op. avtorice bloga, Bakterijsko okužbo, ko je potreben antibiotik, pokaže pregled krvi, pri virusni okužbi antibiotik ne pomaga. Zaradi pretirane rabe antibiotikov, se pojavlja odpornost bakterij na antibiotike, zaradi česar bi bilo upravičeno izključiti virusno oboljenje pred uporabo antibiotika. Poleg tega je znano, da antibiotiki porušijo črevesno floro, zaradi česar mnogi zdravniki priporočajo uživanje probiotikov po jemanju antibiotika.)
“Meni je pa zdravnica rekla, da pri šestih mesecih dojim samo še zase, da on tega več ne rabi.”
“Pediatrinja je (sicer z dobrimi nameni, da me razbremeni) rekla, da dojenje po 6 mesecu ni tako važno. Da so priporočila glede dolgega dojenja mišljena predvsem za nerazvite države, ker nimajo raznolike hrane za jest.”
“Nam je pa rekla pediatrinja, da v svoji 30-letni karieri ni imela otroka s hudo reakcijo po cepljenju in da avtizem ni povezan z le-tem. Nato pa dodala, ker sem hči pred njo pristavila na dojko (jokala), da me ima za dudo in da je že pri treh mesecih razvajena. Naj ji dam raje pravo dudo, ker če ne, bo skoz visela na meni in imela krive zobe.”
“Pediatrinja, ki je cepila mojega otroka, ki je nato dobil meningitis, še vedno govori, da ni imela nobene hude reakcije kljub temu, da je meni priznala, da je bila.”
“Pred prvim cepljenjem sem imela pomisleke in spraševala pediatrinjo o stranskih učinkih…Ona meni: “A avtizma se bojite? Nič skrbet, ni dokazana povezava s cepljenjem. Enemu zdravniku je po nesreči igla padla na tla in takrat je otrok padel v nekakšen šok in to je bil avtizem, preden je zapičil iglo. Slučajno avtizem sovpada s terminom cepljenja.”
“Ko pri šolskem zdravniku in specialistih beseda na nanese na otrokovo zdravje, poleg avtizma začnem naštevati njegove težave: povišan amoniak, laktat, piruvat, levkociti, homocistein,…mi kimajo in debelo gledajo, ko jim dajem izvide. Nato vprašajo: “Ampak drugače je zdrav?” Nadaljujem naštevanje: “Cista na pinealni, črevesna vnetja, vnetja zgornjih dihal, alergije,.. in zopet vprašanje: “Ampak načeloma je zdrav.” In dohtar krčevito prime za kemik v veri, da bo nekaj napisal. Jaz pa: “To je zelo bolan otrok, kar je razvidno iz izvidov in poročil iz vrtca.” In še se najde kakšna Cvetka, ki vpraša: “Ampak drugače je zdrav, zgleda zelo dobro.”
“Meni je pediater po 3. sekundah rekel, da to ni od cepljenja. Kasneje sem šla brat navodila in je stanje napisano kot stranski učinek.”
“Cepljenje je varno. Bolj nevarno je, če otroka ne date cepiti. Jaz: “Kako pa, če imamo v družini epilepsijo, sladkorno ipd., je še vedno tako varno?” Ona: »Jaa… Delali so študije in ni kontraindikacij na te bolezni in je varno. “Jaz: »Kaj pa, če se slučajno pojavi? Kdo bo odgovoren? Kdo bo nosil posledice?” Ona: “Sem vam povedala, da je varno. Lahko se zgodi, da 1 na 10000 lahko dobi kakšno hujšo reakcijo. Ampak, saj veste ena žrtev mora biti. “Jaz: “In če bi ta žrtev bil moj otrok? Kaj potem imam invalidnega otroka, bolnega, ki je pred cepljenjem bil zdrav?” Ona: “Joj. Danes imava cepljenje, kajne? Bom sestri naročila, da prinese.”
“Sinu pediatrinja ni hotela dati potrdila za vrtec, ker ni cepljen proti ošpicam in če bi jih dobil, bi jo celo življenje vlačili po sodišču in ona se tega ne bo šla.”
“Otrok ima atopični dermatitis… Izjava pediatra: “Če je ne boste dali cepiti, bodo alergije samo še hujše.” Izjava druge: “Dečki so bolj dovzetni za tetanus kot deklice, ker se športno več udejstvujejo.” In še ena izjava: “Vsaj za tetanus jo dajte cepiti, drugo je itak vse brezveze”. (op. V Sloveniji cepljenje izključno proti tetanusu ni mogoče, saj monovalentno cepivo ne obstaja)
“Meni je rekla, da je moj otrok po cepljenju OMR nehal čebljati, zaradi travme, ker se je ustrašil injekcije.”
“Sin, 1,5 leta, driska. Pediater pravi, naj dosti pije. Jaz dodam, da ga tudi še dojim, on pa čisto zgrožen, da mu delam škodo, naj takoj prekinem, ker mu bom z dojenjem povzročila še anemijo.”
“V petek laboratorijsko potrjena viroza. Kontrola v ponedeljek, če otrok ne bo primernega zdravja za v vrtec. V ponedeljek na kontroli (visoka vročina je med vikendom padla, ostal pa je kašelj in izcedek iz nosu): “Veste, tole ne bo šlo brez antibiotika.”
“Iz blata izoliran rotavirus (samoiniciativno,v lastni režiji, samoplačniško), pediater se z mano skrega, ker otrok ni cepljen, v karton zapiše, da odklanjamo neobvezno cepljenje in ustno doda, da bi otrok lahko umrl, če bi virus prišel v možgane.”
“Znankin otrok je par minut po cepljenju padel v nezavest. Pediatrinja čist mirno: “To ni nič, ustrašil se je igle in ne prenese bolečine.”
“7. dan po 3. dozi cepiva je sin doživel prvi napad (izguba zavesti, odsotnost dihanja, vidne beločnice, moder obraz) in od takrat so napadi naša stalnica. Pa pediater reče: “Imate srečo. Sodite v lažjo skupino, kjer napadi niso tako hudi. Bi bilo lahko dosti hujše. Ampak naprej cepiti ga pa morate, veste za vsak slučaj, da se napadi ne stopnjujejo. Ti napadi so itak samo prehodni.”
“Moj sin je imel kričeče izpade po drugem in tretjem cepljenju. Pediatrinja je po opisu joka rekla: “Otrok je lačen.” Kasneje sem, po posvetu s strokovnjaki v Avstriji, ugotovila, da je to bil encefalitični jok. Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem in škodo je izjavila sledeče: Ker je bilo prisotno bruhanje, ne gre za encefalitis – encefalitis se pojavi v prvem odstavku po 48 urah, v drugem odstavku pa po 7. dneh, zato ne gre za encefalitis, ki bi bil posledica cepljenja – moj otrok ni dobil avtizma po cepljenju zato, ker je bila študija dr. Andrewa Wakefielda umaknjena iz znanstvene revije Lancet.” (op. avtorice bloga: Zanimivo je, da je Wakefielda obtožil novinar (ne kdo iz stroke), ki se je potrudil, da je Wakefielda diskreditiral s prirejenimi podatki vzetimi iz konteksta. V pojasnilu Wakefielda osebno, se lahko vidi, da se lahko dokaže praktično karkoli. Več preberite http://cepljen.si/wakefield.shtml )
“Tudi nam je pediatrinja grozila s tetanusom. Ko sem jo o učinkovitosti vprašala v smislu: “Zakaj pa v primeru rjastih žebljev, če jih otrok pohodi in ga ranijo, aplicirajo antishot na mestu?” ni znala argumentirati.”
“Moj sin je imel obdobja odsotnosti in neodzivnosti (v smislu, da si ga klical in se ni oglasil; si se pogovarjal z njim, te je gledal kot, da te ne vidi) in neutolažljiv jok ponoči (bolj jok v smislu kričanja). Strokovnjakinja za motnje spanja je izjavila, da naj ne delamo panike s tem cepljenjem, ker na to ne vpliva in v izvid napisala, da ima otrok neutolažljiv jok zato, ker pred spanjem spije flaško nesladkanega domačega čaja (ne glede na to ali je sin to spil ali ne, je jokal) in ker spi pri starših v njihovi postelji. Zaradi tega po njenem mnenju tako joka, da ga ne morem potolažiti in ga moram nositi skoraj celo noč.”
“Ko sem potrebovala potrdilo o dojenju, pediatrinji ni bilo vseč, da še dojim. Ko sem ji rekla, da je po WHO smernicah dojenje do vsaj 2. leta je odgovorila, da te smernice veljajo za države v katerih so otroci podhranjeni.”
“Zdravnica je rekla kolegu, ki je dobil diabetes zaradi stresa in najverjetneje tudi kot posledico cepljenja proti Hepatitisu B in se ga s strogo dieto tudi zelo hitro rešil: “A, ne bi bilo bolje, da slinavka ne bi več delala, pa bi si potem pač redno dodajali inzulin?”
“Jaz imam eno pozitivno. Mi je pediater na sistematiki pri treh letih rekel: “Ta otrok je pa res prezdrav, bi ga bilo škoda cepiti.”
“Sin je imel dlje časa rahlo povišano telesno temperaturo. Ker ni odkrila razloga, je rekla, naj nehamo meriti temperaturo.”
“Pri nas je bila izkušnja z šolskim zdravnikom, da je po tem, ko NI bilo podanih nikakršnih navodil ter možnih stranskih učinkov, na pregledu v parih minutah ugotovil, da je otrok zmožen cepljenja, kljub navedbam o alergični reakciji in ostalih težavah. Na kasnejšem pogovoru pa je sam priznal, da ima na voljo za otroka 6 minut in da v tem času ne more dovolj strokovno ugotoviti otrokovega stanja!”
“Leto dni star sin imel pregled… Vse super, dokler ni obrnila kartoteke na prvo stran in videla, da je bil ‘samo’ enkrat cepljen pri 3. mesecih. Takrat je imel reakcijo, rdeče pikice po telesu, vročino, nenapredovanje v teži, jetrne teste povečane. Bili smo v bolnici, tudi s partnerjem sva v bolnici poudarila, da od cepljenja naprej ne napreduje. No, in danes je vztrajala, da ga bo cepila. Sem povedala, kar je tudi sama opazila, da je prehlajen in rekla, da to ni ovira. Spremenila sem temo, ker ima zlom ključnice, da bi počakali, da se to po zdravi ter da še imava odprto napotnico za pregled (sum na celiakijo). Pravi, da to ni ovira za cepljenje in če se zavedam, kako škodujem sinu, saj lahko od cestnega prahu dobi tetanus, pa še je naštevala. Sem vztrajala, da ne danes in je z vidno jezo odvrnila, da prideva čez dva tedna na cepljenje, da bo dobil dve dozi, še za nazaj eno, ker zamujamo s tremi cepivi.”
“V našem primeru, ko smo po drugi dozi di-te-per-ja nehali cepiti zaradi stranskih učinkov, je sestra rekla, da če ne bomo po programu še tretjo dozo dali, da bo morala ponovit vse tri naenkrat.”
“Uh, koliko sem jih jaz slišala. Ena boljših je bila, da jo najstniki, okuženi s hepatitisom kličejo iz bolnišnic, zakaj njihovih staršev ni prepričala, da jih cepijo (ker takrat cepljenje proti hepatitisu se ni bilo obvezno).”
“Medicinska sestra od našega pediatra mi je rekla, da bo hči defektna, če je ne cepim. Z največjim veseljem jo vozim na sistematiko, kjer se sestra vsakič znova začudi hčerinemu napredku.”
“Izjava šol. zdravnice, ko sva bili na sistematiki pred šolo, ko sem ji rekla, da je bioresonanca pri hčeri pokazala prisotnost aluminija v telesu, je bila, da je to sigurno od konzerv, ker v eni konzervi je več aluminija kot pa v 1 cepivu in da je čisto vseeno, če to užiješ oralno ali te pičijo… Druga cvetka tega dne je bila, da v 30. letih prakse še nikoli ni imela nikogar s stranskim učinkom…Eh, ne vem, kaj naj si mislim…”
“Vprašava midva, kdo je odgovoren za posledice, ki jih lahko ima najin otrok po cepljenju? Odgovor: “Država.” (Op. avtorice bloga; Do danes v samostojni Sloveniji ni bila izplačana niti ena odškodnina otroku poškodovanem zaradi cepljenja!)
Porodnišnica Postojna. Po rojstvu dečka zavrnemo vsa predpisana zdravila. Pediatri zgroženi. Naslednji dan pridejo z izjavo in brez izvidov, da naj bi bil povišan CRP. Sprašujem od kod okužba. Pediatrinja se izogiba in ne ve razjasniti, med drugim melje tudi o bolnišničnih okužbah ali pa morda težek porod (ki takšen ni bi, saj je bil otrok rojen v 45min, brez zapletov). Otroka dajo na IV antibiotike, ki naj bi predvideno trajali 3 dni, medtem pa čakamo izvide iz Ljubljane. Po treh dnevih pride pediater in otroka napoti na novo dozo AB. Jaz jo odklonom, češ da nisem dobila izvidov. Pediater, nevedoč, pokliče v Ljubljano in tej mu rečejo, da ni bilo poslanih nobenih vzorcev. Prepovem nadaljne zdravljenje, pediater pa meni: Gospa, saj to vašemu otroku nič ne škodi!
Otrok, kot pričakovano, pri treh mesecih zboli za dermatitisom (raziskave kažejo, da 1/3 otrok, ki dobi AB po rojstvu, razvije dermatitis v 3. mesecu).
Nama je pediatrinja rekla, da ce se sploh zavedava kaksno skodo delava ker je ne cepiva in da imava res pogum da je noceva cepit. Sm rekla da tolko ga imam, nimam pa ga tolko, da bi jo cepila. Glavni razlog zakaj jo morava cepit je bil, da dlje kot bova odlasala, bolj bo dojemala stvari in se bo bala zdravnikov in zdravstvenih domov, ce bova cakala z cepljenjem. In da nebo morala iti na zdravstveno solo. Ko sem jo prosila za original navodila za cepiva, mi jih je z muko dala (seveda po moji razlagi kaj ta navodila sploh so, ker je trdila da smo vse dobili) potem pa nas je zelo grdo odslovila ( lahko recem nagnala iz ordinacije). Nadaljnega datuma za pregled sploh nismo dobili.