Moj 7-letni pogajalec




Opisujem, kako se je moj sin pogajal z mano in zakaj sem mu ustregla.


Moj sin obožuje sladko. Od vse hrane so mu najbolj pri srcu palačinke z evrokremom. Ker sem mama, ki mi je zelo pomembno, kaj jesta moja otroka in da je le-to kolikor toliko zdravo, sem se pri mlajšem, ki je bil od malega izredno izbirčen jedec, mnogokrat zelo namučila pri izbiri hrane zanj. Lahko si mu sicer dal neko zdravo hrano, a če njemu ni bila všeč, se je je gladko odrekel in ni raje zaužil nič.

Vsi pametni nasveti v stilu: “Ah, ko bo lačen, bo pa že jedel.” Ali “Pusti ga, ne daj mu nič drugega in bo naslednji obrok že jedel.”, pri nas niso delovali. Moj sin je bil sposoben cel dan jesti nič. Ko sem ga pogledala in videla suhceno postavico, sem pač, da bi vanj kljub vsemu vnesla čim več hranil, postala nekoliko bolj kreativna. V palačinke so romale najrazličnejše moke, od polnozrnate pirine, ajdove, pa konopljine. Otroku je bilo važno samo, da so palačinke, moja eksperimentiranja ga očitno niso motila.

Če sem hotela, da poje nekaj zelenjave, sem jo morala npr. v juhi obvezno spasirati. Seveda sem se ves čas trudila, da je poskusil tudi kaj cele zelenjave, tako smo z leti napredovali in sedaj je cvetačo, korenček, zeleno solato. Za ostalo pa je potrebno mnogo spodbud, da sploh poskusi.

In kot velik palačinkojed, se je nedavno takole pogajal z mano:

“Mami lačen sem. Lahko palačinke?”

“Ne, si že prej štrudel. Sedaj ne bom nič pekla. Lahko pa dobiš jogurt.”

“Mami, če spijem jogurt, potem lahko palačinke?”

“Ne, sedaj ne bom pekla palačink. Lahko spiješ jogurt, če želiš ali tudi ne, če ne želiš.”

“Mami, kaj pa za večerjo lahko?”

“No, prav. Za večerjo pa lahko.”

“Mami, dajva se sedaj dogovorit, s čim bodo namazane.” (wow, vse je splaniral in vedela sem, da cilja na evrokrem)

“Marmeladne.”

“Pa kake še, mami?”

“No, ena je lahko tudi z evrokremom, če boš najprej marmeladno.”

Pravzaprav mi je bilo zelo všeč, kako se je pogajal z mano. Še ne dolgo nazaj je pričel sitnariti, če ni bilo po njegovo, a tisti njegov ”dajva se dogovorit”, me je navdušil. Ravno dejstvo, da ni izsiljeval, ampak se je pogajal, je pripomoglo k mojemu omehčanju. Tako lepo je to izpeljal, da se mi je zdelo, da potrebuje povratno informacijo, da mu je s tem načinom uspelo doseči svoj cilj.

Če bo kasneje v življenju deloval na ta način, si bo po moje odprl precej več vrat kot bi si jih sicer s izsiljevanjem, sitnarjenjem. Samo spomni se naj vsak pri sebi, kdaj rajši ustrežemo drugim, ko nas nekdo lepo prosi ali ko nam “teži”?

Seveda pa to ne pomeni, da bo sedaj lahko s vsakim dobro speljanim pogajanjem pri meni uspel. Starš mora še vedno vedeti, kaj je prava smer za otroka!




2 thoughts on “Moj 7-letni pogajalec

  1. Pozdravljeni!

    Tak je tudi moj pogajalec – le da jih ima šele pet. Včasih celo reče: “Mami, bom najprej jaz povedal, kako si želim, potem boš ti povedala, potem se bova pa odločila, da bo za oba v redu, a prov?”

    Lp
    Bojana

Dodaj odgovor za Alenka Vindiš Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja