Helenistična astrologija se je med 2. stoletjem pr. n. št. in 6. stoletjem n. št. razvila predvsem v Aleksandriji (Egipt), obogatena z grško filozofijo in babilonskimi opazovanji, kasneje pa se je širila v Rim ter bizantinsko in arabsko tradicijo.

Tokom študija Helenistične astrologije, sem se srečala z malce drugačnim sistemom vrednotenja aspektov v Helenistični astrologiji, ki bi ga želela predstaviti, saj poglablja astrološko znanje in se v praksi izkaže kot zelo pomembno.

Koncept, ki ga bom predstavila se je v moderni astrologiji praktično izgubil, a ker odnose med planeti pokaže v novi luči, je smiselno, da tudi v Sloveniji obudimo te stare koncepte.

Eden ključnih konceptov te tradicije je odnos med planeti, ki so v aspektu, v katerem en planet prevladuje nad drugim, kar omogoča razumevanje moči med planeti.

Za začetek je pomembno poudariti različno pojmovanje razumevanja aspektov v Helenistični astrologiji. V sodobni astrologiji se za aspekt šteje, če sta planeta med seboj povezana v določeni kotni razdalji. Šteje se, da je aspek delujoč, če sta planeta med seboj v določenem orbisu nekaj stopinj (+ ali – od točne kotne razdalje), s poudarkom na tem, da so aplikativni aspekti (ko se planeta približujeta ekzaktni kotni razdalji določenega aspekta) močnejši od separativnih.

V Helenistični astrologiji so upoštevali le Ptolomejske aspekte (konjunkcija, opozicija, trigon, kvadrat in sekstil), saj so pojmovali, da sta med seboj z aspektom lahko povezana le planeta, ki sta v znamenjih, ki imata med seboj nekaj skupnega, torej si delita določene kvalitete. Pojmovali so, da se potem planeta med seboj zmoreta videti, saj imata neko skupno lastnost. Iz tega razloga niso upoštevali polsekstila in inkonjunkcije kot aspekta, ker v tem primeru znamenja nimajo nobene skupne kvalitete (ne po polarnosti: pozitivna in negativna znamenja; modaliteti: kardinalna, fiksna, gibljiva znamenja; elementu: ognjena, zemeljska, zračna in vodna znamenja).

V Helenističnem času so kot aspekt med planetoma upoštevali tudi aspekte na podlagi znamenja, tudi če planeta nista v orbisu aspekta. Seveda so se zavedali, da je aspekt močnejši, če je prisoten orbis. Za najmočnejše aspekte so šteli aplikativne aspekte v orbisu do 3°, a upoštevali pa so tudi aspekte, kjer sta planeta v aspektu le po znamenju. Če dve osebi živita v isti hiši, imata vpliv ena na drugo, čeprav se nahajata v različnih sobah, saj morata svoje življenje prilagoditi drug drugemu. Tako tudi planeta, ki sta v aspektu po znamenju, vplivata eden na drugega, čeprav nista v orbisu aspekta po merilih moderne zahodne astrologije.

Glede na to, da je Helenistična astrologija osnova današne moderne astrologije, se splača pogledati, katere koncepte, ki so bili nekoč uporabljani, smo tokom časa zanemarili, pa so morebiti še kako delujoči. Skozi čas pa so se žal izgubili.

V današnji zahodni astrologiji smo torej koncept aspektov na osnovi znamenj zanemarili, v Helenističnih časih pa so to še kako upoštevali. Čeprav glavni namen tega prispevka sicer ni v pojmovanju aspektov nekoč in danes, a da bi razumeli uporabo naslednjega koncepta Helenistične astrologije, morala najprej kot osnovo izpostaviti to razliko, da bomo v nadaljevanju pravilno razumeli hierarhijo planetov v Helenistični astrologiji. Naslednji koncept torej velja tudi za aspekte na podlagi znamenja, ne le na podlagi orbisa.

Gre za koncept, ki se je nekako izgubil skozi zgodovino, a je še kako pomemben za razumevanje, kateri planeti so v karti močnejši. Tu se ne bom osredotočala na klasično moč planetov (po znamenju, hiši, direktnosti ali retrogradnosti, vzhodni ali zahodni, ožgan/ožarjen ali neožgan/neožarjen, hiter ali počasen,…). Želela bi predstaviti nekaj, česar nisem zasledila na slovenskih tleh.

Desna in leva stran planetov v zodiakalnem krogu:

V Helenistični astrologiji je obstajala velika razlika med pomenom aspekta, kjer je npr. planet v trigonu (ali v kakem drugem ptolomejskem aspektu) z drugim planetom, ki je pred ali za njim z zodiakalnem redu. Konfiguracije v znakih, ki so pred planetom v zodiakalnem redu, se štejejo za desno stran planeta, medtem ko se konfiguracije v znakih, ki so za njim, štejejo za levo stran. V helenistični astrologiji se torej planeti ne gledajo le po hišah in znakih, ampak tudi glede na zodiakalni red konfiguracij:

Predstavljajmo si npr., da je planet Merkur v Biku. Ta Merkur je kvadratu s Saturnom, ki je v Vodnarju, torej na Merkurjevi desni strani. V tem primeru je Saturn desni planet, ki nadvlada Merkurja s svojo negativnostjo, saj je med njima kvadrat.

Desna stran:
Planeti ali konfiguracije, ki so v znakih prej v zodiakalnem redu glede na planet.
Nakazuje prevlado, moč in aktivno sposobnost usmerjanja desnega planeta in vplivanja na druge planete, ki so za njim po zodiakalnem vrstnem redu.
Desna stran se pogosto povezuje z močnejšo stranjo interakcije.

Če pa bi imeli npr. Merkurja v Vodnarju in Saturna v Biku, je Merkur desni planet, ki prevlada nad Saturnom in omili negativno izražanje Saturna. Tu se kvadrat izrazi na bolj mil način v primerjavi s prejšnjim primerom.

Leva stran:
Planeti ali konfiguracije, ki so v znakih kasneje v zodiakalnem redu.
Nakazuje podrejeno energijo planeta, ki je na levi.
Planeti na levi strani so bolj pod vplivom planeta na desni strani, njihov izraz pa je manj samostojen.

Da bo bolj razumljivo o čem je govora, gremo še na en primer:

Na levi strani slike imamo Jupitra v Ovnu, ki je pred Marsom v Raku, če upoštevamo, da je znamenje Ovna prej kot znamenje Raka. Jupiter je torej desno od Marsa in tem primeru ima pozitivni planet Jupiter prevlado nad malefikom Marsom. Mars v tem primeru ne bo zmogel izkazovati toliko svojih negativnih tendenc, saj je pod prevlado Jupitra. Ta kvadrat tako izkaže bolj pozitivno prevlado Jupitra sodeč po stari helenistični tradiciji.
Desno na sliki pa vidimo Marsa v Ovnu in Jupitra v Raku. Mars je pred Jupitrom, ker je Oven pred Rakom, če upoštevamo naravni zodiakalni vrstni red. Tako se Mars znajde na desni strani in kaže prevlado. V tem primeru se bo kvadrat izkazal za bolj negativnega, saj bo malefik Mars prevladal nad pozitivnim benefikom Jupitrom.

Poudarila bi, da tu predstavljam le osnovni koncept, torej ne upoštevam stanja planetov znamenjih (dom, izgon, višina, dno,..), ampak se osredotočam na leve in desne planete v zodiakalnem krogu.
Predstaviti želim le, da so planeti, ki so na desni oz. v znamenjih, ki so prej po zodiakalnem redu, močnejši in so sposobni omejiti delovanje tistih planetov, ki so za njimi po zodiakalnem redu.

Povzetek:
Desna stran: planet prevladuje, leva stran: planet je podrejeni.

Če imamo recimo Sonce in Luno v Biku, Marsa in Saturna pa v Levu, je med njimi stresen aspekt kvadrat. Ta oseba bo v svojem življenju sicer doživela napetosti tega kvadrata, a ker sta Luna in Sonce kot prinašalca svetlobe v tem primeru na desni strani in kot taka nadrejena znamenju Leva, ki pride kasneje po zodiakalnem krogu, v tem primeru obvladata negativne lastnosti Marsa in Saturna. Oseba doživi kako krizo, a zmore s svetlobo premagati temo.
Ravno obratno pa bi bilo, če bi bila v Biku Mars in Saturn, Luna in Sonce v pa Levu. V tem primeru bi tema zmagala nad svetlobo. Taka oseba bi doživela več negativnih stvari kot v zgornjem primeru.
Ta koncept deluje tudi pri pozitivnih aspektih kot sta sekstil in trigon. Planet, ki je na desni doda svoje barve planetu, ki je na levi, saj izvrši prevlado. Dobro je torej, če imamo na desni pozitivne planete, ki omilijo slabe izraze malefikov, saj planet na desni prevladuje in usmerja tok energije v življenju.

Želim vam obilo novih uvidov ob proučevanju tega ponovno obujenega Helenističnega pristopa k razumevanju konfiguracij med planeti.

V Slovenščini nisem zasledila nič zapisanega na to temo. Zgoraj zapisano delim iz znanja pridobljenega v toku študija Helenistične astrologije pri Chrisu Brennanu, ki je v svetu eden vidnejših astrologov, ki širijo znanje o Helenistični astrologiji.