Na morju smo. Skoraj nostalgično se spominjam, ko sta fanta še kopala z lopatkami po mivki, zbirala lepe kamenčke in pretakala vodo v različnih lončkih ter kuhala. Saj 6-letnik je to še malenkost počel, 9-letnik pa je imel zanimanje samo za avtomate, ki so jih spretni trgovci oderuško nametali po plažah. Otroci so res tak lahek plen za pobiranje denarja. Seveda na koncu najbolj oderejo nas starše, ker ko vidiš tiste moledujoče oči…
Continue reading “Moja na novo pridobljena počitniška svoboda”
Zatopim se v iskanje poletne destinacije in naenkrat presenečeno ugotovim, da je že 19.30. Mi pa začnemo z večerno rutino ob 19.00. No, približno takrat. Najprej večerja, pa tuširanje, umivanje zob, pospravljanje in pravljica. Ali brez pravljice, če je prepozno. Sedaj to že razumeta.
Ob sedmih zjutraj me zbudi Amadej: «Mami, kako dolgo boš še spala?«
Utrujena sem in glava me boli. Pravzaprav me je že včeraj, a hudič je, ker me ponoči ni nehala. Pogosto grem spat z glavoboli, pa je nato zjutraj glava v krasnem stanju. Danes ni tako. Verjetno je svoje prispevalo tudi dejstvo, da sem skoraj do dveh ponoči brala roman. Po svoji dobri navadi sem padla v knjigo in nisem mogla nehati. Torej počutim se kot zombi.
Če vam je moja spletna stran všeč, vas prosim za všeček :)
Hvala!