PREDBOŽIČNO DARILO DRŽAVE – 24 URNI MARATON CEPLJENJA




 
Smo v mračnem času…, a zgleda da bo čas, ki prihaja še bolj temen. Sploh, če malo pogledamo v tujino. Avstrija, Avstralija,… Pa sem človek, ki je vedno znal videti dobro v slabem, tokrat pa se celo meni zdi vse skupaj popolnoma noro. Tema, ki se skriva v podobi prijaznosti, me kar mrazi.

 
 
V tem tednu mi je v nabiralnik prispelo pismo na katerega sta se podpisala direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek in minister za zdravje Janez Pokljukar. V njem nas vse vabijo na Dneve cepljenja proti Covid-19 od 19.12 do 23.12.2021, ko se bomo lahko cepili tudi ponoči. Hmm, se hecajo? Že čez dan se nočemo cepiti z eksperimentalnim zvarkom, sedaj pa so tako prijazni, da so nam omogočili možnost nočnega cepljenja. Samo smejem se lahko zadnjemu odstavku:
 
“Cepljenje naj med nami ne ustvarja novih razlik, ampak naj nas poveže v prizadevanju za skupno dobro. Prebivalke in prebivalci Slovenije smo ničkolikokrat že pokazali, da je solidarnost, še posebej, ko gre za zdravje, naša največja vrednota.”
 
Samo čudim se lahko spretnosti, kako se da siljenje prebivalstva v cepljenje, zapakirati v lepo besedičenje, ki ne odraža dejanske vsebine. Že mesece smo tisti, ki se nismo cepili brez določenih pravic, odločevalci, ki pa so te razlike uvedli, pa mi sedaj pravijo, kako naj cepljenje, ne ustvarja novih razlik. Človek bi vse ukrepe še razumel, če bi šlo za virus, ki ima npr. 50 % smrtnost in bi cepljenje dejansko nižalo možnost prenosa okužbe. Tako pa se ljudje pogosto veselijo okužbe, da imajo potem vsaj pol leta mir in potrdilo s katerim se lahko prosto gibajo tam, kjer se mi ne smemo. Jaz se recimo ne smem prosto po Prešernu gibati v nakupovalnih središčih, na božičnih sejmih na prostem, v restavracijah, na bencinski črpalki, na pošti,… Pravzaprav lahko grem brez testiranja na covid-19 s testi, ki so nezanesljivi, samo v živilske trgovine, če le-te niso v sklopu trgovskega centra. Pri tem sploh ni važno dejstvo, da sem covid-19 letos pomladi preživela in sem najverjetneje proti njemu ustvarila dobro zaščito, sploh glede na to, da sem bila v zadnjem obdobju nekajkrat v visokorizičnem kontaktu in nisem zbolela. Eden izmed njih je bil tudi moj sin, ki je doma preboleval covid. Naših odločevalcev torej v resnici ne zanima ali sem resnično ogrožena s strani najbolj priljubljenega virusa trenutno, ne zanima jih, če imam v svojem telesu zaščito, ne nudijo mi možnosti, da bi mi na zdravstvene stroške omogočili, da si preverim stanje svojih protiteles. Lahko si sicer to samoplačniško preverim sama, a tudi če bi se izkazalo, da sem zaščitena kot mi je že praksa pokazala, mi tega ne bi upoštevali kot potrdilo, da lahko grem vsaj jest ven ali grem nakupit oblačila za otroka, ki mi rasteta. In ker sta se moja 14 in skoraj 12 letnik precej potegnila v zadnjem času in rasteta kot gobe po dežju, pa še najstniško lepa hočeta biti in jima moda, ki jo lahko dobim v Hoferju ali Lidlu, najverjetneje ne bi bila po godu, sem se v tem tednu odpravila pretihotapiti v nakupovalni center. Bolje, da ne izdam, kako mi je to uspelo, povem naj le to, da je bil občutek tak kot da dilam drogo, čeprav grem le nakupovat obleke za Božička. Istočasno se zavedam, da bo kmalu verjetno še slabše, saj se precej govori o PC, ne več PCT. Uživajmo torej v slabem, ker bo kmalu še slabše. Vesela bom, če se motim, a smer razvoja dogodkov, ne kaže na optimizem.
 
Edino kar oblasti po vsem svetu v tem trenutku zanima, je pocepiti čim večjo maso ljudi. Ampak, če bi bil ta zvarek, ki nam ga tako “prijazno” nudijo, da so se pripravljeni celo pripeljati na naš dom in nas cepiti, brez da bi mi sploh morali s prstom migniti, tako strašansko kvaliteten, bi bilo mar res potrebno vložiti toliko strateške reklame in napora, da nas prepričajo, da se odločimo zanj? Se mar ni kvaliteta vedno reklamirala sama? A, ne pravi star pregovor: ” Dober glas seže v deveto vas?”
 
Hvala bogu, da vsaj skoraj polovice prebivalcev Slovenije zdrav razum še ni zapustil in imamo toliko hrbtenice, da tej norišnici in v lep celofan zapakiranemu sranju rečemo odločen: “NE!” 
 
Jaz ponoči raje spim, vi pa kar vabite po ne vem katero že dozo.



Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja