Kako otroka učim pozitivnega razmišljanja

Moj mlajši sin stvari pogosto vidi zelo negatvno. Ne vem točno zakaj, a kar malo je nagnjen k pesimističnemu razmišljanju. In to ob mami, ki se že mnoga leta trudi z osebnostno rastjo, pozitivnim razmišljanjem, hvaležnostjo ipd. Saj ne rečem, da mi to vedno uspeva, ampak naravnanost pa je prava.

Continue reading “Kako otroka učim pozitivnega razmišljanja” →

Bodo naši otroci pripravljeni na življenje?

Danes sem po tem, ko sem malce preletela dogajanje na facebooku, naletela na dve zadevi, ki sta mi padli v oči.

Najprej objava znanca, ki je na svojem profilu izrazil svoje nezadovoljstvo s študentko, ki je prišla na prakso v njegovo podjetje, ki se ukvarja s optimizacijo spletnih strani.

Continue reading “Bodo naši otroci pripravljeni na življenje?” →

Kam so izginili samostojni otroci?

Spominjam se svojega otroštva. Ker smo živeli ob gozdu, smo večino svojega časa preživeli v njem. Plezali smo po drevesih in bili zelo spretni, iz vej smo si gradili skrivališča, celo podzemne rove smo si kopali v gozdu. Nihče nas ni strašil pred klopi ali bil zaskrbljen, da bi morebiti padli z dreves. Continue reading “Kam so izginili samostojni otroci?” →